14. člen ZSVarPre

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se družinska pokojnina, ki jo prejemata mladoletna otroka upravičenke, na podlagi 14. člena ZSVarPre ne upošteva pri ugotavljanju lastnega dohodka družine.

Spornega zneska v višini 1.627,43 EUR ni mogoče upoštevati kot občasni dohodek po 23. členu ZSVarPre in ga upoštevati v višini 341,39 EUR. Predhodno je namreč potrebno ugotoviti, ali so pri tožnici, nad katero je bil začet osebni stečaj skladno z 28. členom ZSVarPre podani krivdni razlogi iz prvega odstavka 28. člena ZSVarPre.

Zaključek sodišča prve stopnje, da se družinska pokojnina kot periodični dohodek šteje v lastni dohodek družine, ni pravilen. Dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do obravnavanih pravic iz javnih sredstev, so taksativno določeni v 12. členu ZUPJS. Pri razlagi in uporabi te določbe treba upoštevati tudi njeno vključenost ter povezanost z drugimi sestavinami celotnega pravnega sistema in hkrati z namenom obravnavanih pravic iz javnih sredstev.

Le preživnina je izrecno izključena iz ugotavljanja lastnega dohodka družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ustavnoskladna razlaga določbe 14. člena ZSVarPre mora biti takšna, da daje zakonu širšo vsebino s katero se varuje koristi otroka in je to določbo treba tolmačiti na način, da se njena uporaba razteza tudi na družinsko pokojnino namenjeno otrokom in ne samo na preživnino (t. i. sistemska razlaga).

Tožnik napačno šteje, da bi moralo sodišče pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks upoštevati izvršbe, ki mu zmanjšujejo dohodek. Skladno z ZSVarPre je edini odhodek, ki se upošteva pri izračunu dohodka prosilca, preživnina.

Nesprejemljivo je stališče tožene stranke, da se osebni stečaj ne more upoštevati kot dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Nenazadnje je tako restriktivno tolmačenje, kjer se popolnoma spregleda namen priznanja uveljavljenih pravic, nepravilno. Takšen pristop, pravice, ki jih pravo formalno prizna, tožena stranka s svojim načinom razlage pri uveljavitvi de facto odvzame.

Toženec ne more uspeti z navedbo, da je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse dovolil, da sodišče za preverjanje njegovega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja po uradni dolžnosti pridobi vse podatke, ki so davčna tajnost oziroma podatke, ki se nanašajo na stanje njegovega premoženja. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je v sodni praksi zavzeto jasno stališče, da je treba preživninsko obveznost izkazati, kar pomeni, da jo je treba navajati in dokazovati.

Organ, ki pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice v preverjanem obdobju ni upošteval tudi izplačane preživnine pri ugotavljanju višine prejetega dohodka, čeprav je, kot izhaja iz upravnega spisa, imel izpis iz transakcijskega računa, je napačno uporabil materialno pravo in posledično nepravilno ugotovil dejansko stanje. Nerelevantno je, v zvezi z obveznostjo, da se preživnina upošteva kot zmanjšanje dohodka, da je bila tožnici trgana iz njenega računa v izvršilnem postopku.

Zakon ne predvideva zmanjšanja lastnega dohodka za zneske življenjskih stroškov ali kreditnih obveznosti, ne glede na njihov namen. Zato je moralo sodišče tožničin tožbeni ugovor nepravilne ugotovitve višine lastnega dohodka zavrniti kot neutemeljen.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da znaša ugotovljeni tožnikov mesečni dohodek 677,51 EUR, čemur tožnik v tožbi niti ne ugovarja. Navedba tožnika, da naj bi se zoper njega vodil osebni stečaj in da je v teku preizkusna doba za odpust obveznosti po ZFPPIPP, na odločitev v stvari ne more vplivati.

Mesečni prejemki tožnika presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pri ugotavljanju lastnih dohodkov prosilca ni podlage za upoštevanje zmanjšanih izplačil mesečnih dohodkov zaradi izvršilnih postopkov. Nerazumno je uporabiti določila 36. člena ZBPP o dodelitvi nujne BPP, ker se ta uporabi le tedaj, če bi prosilec zaradi odločanja o prošnji zaradi pridobivanja zahtevanih dokazil v zvezi z dokazovanjem materialnega stanja utegnil zamuditi rok za kakšno pravno dejanje in bi ga zaradi tega doletela izguba pravice opraviti to dejanje. Prošnja za izjemno odobritev BPP bi bila utemeljena iz zdravstvenih razlogov prosilca, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z opravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje. Razlogov tožnik ne zatrjuje, niti ne dokazuje. Finančne obveznosti niso nastale kot posledica višje sile, temveč kot posledica nekdaj vloženih tožb oziroma predhodnih sodnih postopkov, v katerih je bil udeležen tožnik, kar pomeni, da le-ti ne predstavljajo izrednih finančnih obveznosti, za kat

Tožnica in njen družinski član že z višino dohodka presegata limit za dodelitev BPP, zato se tožena stranka ni spuščala v presojo višine drugih dohodkov in prejemkov, niti v presojo drugega premoženja tožnice in njene družine.

V zadevi se postavlja vprašanje, ali je kupnina od avtomobila neperiodični občasni dohodek. V četrtem odstavku 23. člena ZSVarPre so sicer primeroma našteti le nekateri neperiodični dohodki, dohodek zaradi prodaje določene stvari med temi ni vštet. S tem v zvezi se sodišče strinja s tožečo stranko, da se dohodek od prodaje avtomobila ne more šteti med tovrstne dohodke, saj je logično, da se s tem premoženje tožnice ni povečalo, ampak se je le spremenila njegova narava. Tožena stranka je zato napačno uporabila določbo 23. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ker je zmotno upoštevala kupnino od prodaje avtomobila kot občasni neperiodični dohodek. Tožena stranka je napačno upoštevala, da se tožničine hčerke ne šteje kot družinske članice. Skladno z 10. členom ZUPJS se namreč poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu (2. točka prvega odstavka 10. člena ZUPJS).

Toženka ni ugotovila dejansko višino izplačanih preživninskih obveznosti tožnika, ki jih je tožnik navedel v obrazcu prošnje. V primeru nepopolne vloge je po ZUP potrebno vlagatelja pozvati na njeno dopolnitev. V obravnavanem primeru tega toženka ni storila, čeprav tožnik v prošnji za BPP navaja znesek plačane preživnine, kar je razlog za zmanjšanje lastnega dohodka tožnika po 14. členu ZSVarPre v povezavi z 14. členom ZBPP. Tega dejstva toženka ni raziskala na način, da bi se njena odločitev lahko preizkusila. Od tožnika bi morala zahtevati, da svoje navedbe o plačanih preživninah tudi dokaže, saj gre za relevantno okoliščino, od katere je odvisna odločitev glede višine dohodka tožnika.

Organ za BPP je svoj zaključek, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, oprl na prvi in drugi odstavek 13. člena ZBPP in prvi odstavek 152. člena ZUJF v zvezi z 8. členom ZSVarPre ter s strani tožnice predložena dokazila o izplačani pokojnini in vpogledom v uradne evidence, iz katerih izhaja, da je tožnica v obdobju med oktobrom in decembrom 2014 prejela dohodek v skupni višini 2.114,64 EUR, kar je mesečno 704,88 EUR. Ker tožnica v zakonu določen cenzus torej presega, je organ njeno prošnjo utemeljeno zavrnil. Pri tem se pri ugotovljeni višini dohodka ne morejo upoštevati zatrjevani visoki življenjski stroški, kakor tudi ne stroški v zvezi s plačevanjem kredita, saj ti ne sodijo med odhodke, ki jih ZSVarPre določa kot upoštevne pri ugotavljanju zmanjšanja lastnega dohodka.

Organ za BPP je ugotovil, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar pomeni preseganje dohodkovnega cenzusa, zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v različnih postopkih utemeljeno zavrnil. Ta pogoj je lahko upošteval tudi v zvezi z njegovo prošnjo za dodelitev nujne BPP, ker so mu bili znani vsi dohodki tožnika. Tožnik se ne more sklicevati, da so relevantna dejstva, ki bi ga morebiti opravičevala, da bi bil upravičen do izjemne brezplačne pravne pomoči, splošno znana dejstva, torej dejstva, ki jih ne bi bil dolžan izkazati.

Organ za BPP je podrobno pojasnil, katere tožnikove prihodke je upošteval (trimesečno pokojnino v znesku 1.755,78 EUR in veteranski dodatek v znesku 49,71 EUR mesečno), in na podlagi tega ugotovil, da je njegov skupni dohodek znašal 1.904,91 EUR, od tega zneska je v skladu s ZSVarPre odštel izplačane tri mesečne preživnine v skupni višini 300,00 EUR.

Glede na določbo 14. člena ZSVarPre na zmanjšanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev ne vplivajo odlivi zaradi sodnih in upravnih prepovedi.