VSL Sklep I Cp 1598/2018

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala: 1. da se ugotovi, da sta jo toženca motila v njeni posesti poslovnih prostorov na naslovu P. 4b in P. 4 v L., s tem, da sta na vhodnih vratih poslovnih prostorov zamenjala ključavnico in ji s tem onemogočila vstop v poslovne prostore v teh objektih; 2. da sta ji toženca dolžna izročiti ključ novih ključavnic in omogočiti nemoten vstop v prostore in njihovo uporabo ter 3. da se jima prepoveduje s takimi ali podobnimi ravnanji posegati v njeno posest (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo povrnitev toženčevih pravdnih stroškov v znesku 811,05 EUR (II. točka izreka).

2Tožeča stranka zoper navedeni sklep vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Višjemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek oziroma njegovo spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku. Meni, da je v postopku prišlo do kršitev po 11. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Iz pooblastil tožencev ne izhaja, v kateri pravdi naj bi ju Odvetniška družba S., o.p., d.o.o., zastopala, niti iz podpisa prvega toženca na pooblastilu ni možno razbrati, da je to pooblastilo lastnoročno podpisal. Zato odvetniška družba za sestavo odgovora na tožbo ni imela pooblastila za zastopanje tožencev. Ker so bile vloge sestavljene brez pooblastilnega razmerja, se šteje, da ta procesna dejanja niso bila opravljena. Zaradi odsotnosti ustreznega pooblastila toženca nista bila udeležena na prvem naroku na glavni obravnavi, saj ju je neupravičeno zastopal odvetnik A. C., ki ni predložil substitucijskega pooblastila, čeprav je zaposlen v tej odvetniški pisarni. Ker toženca nista prišla na prvi narok ustrezno zastopana, bi moralo sodišče izdati zamudno sodbo. Vloge tožencev ne vsebujejo podpisa pooblaščenca na koncu vloge, čeprav bi to morale imeti, zato so nepopolne. Ker se pomanjkljivost ni sanirala, je nastopila posledica iz 4. odst. 108. člena ZPP, to je zavrženje vlog. Sodišče bi moralo tožečo stranko kot pravnega laika opozoriti na pravice iz 12. člena ZPP. Tožeča stranka ni bila opozorjena na procesno pravico grajanja bistvenih kršitev določb postopka iz 286b. člena ZPP ter v zvezi s kršitvijo nepristranskosti sodišča oziroma sojenja. Sodišče tudi ni navedlo razlogov, zakaj posameznih dokaznih predlogov pravdnih strank ni izvedlo. Kršitev, ki jo tožnica uveljavlja, se nanaša na dejstvo, da sta toženca nezakonito in brez predhodnega obvestila zamenjala ključavnici na objektih, kar pa je odločilna razlika med očitki tožnice in stališčem sodišča prve stopnje. Stečajni upravitelj skrbi za zakonitost in pravilnost stečajnega postopka. O odpovedi pogodbe ni pravilno obvestil najemnika E., d.o.o., kot tudi ne tožnice kot podjemnika, s čimer je kršil načelo profesionalne skrbnosti. Tožnica tako ni mogla v stečaju nad novo najdenim premoženjem družbe M., d.o.o., prijaviti izločitvene pravice na opremi, ki jo je stečajni upravitelj prodal z nepremičnino vred. Sodišče bi moralo o motenju posesti odločati v roku 30 dni in ne v roku treh let in enega meseca. Napačno so opredeljeni tudi stroški pravdnega postopka.

3Pritožba je bila vročena tožencema, ki nanjo nista odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Kršitev po 11. točki 2. odst. 339. člena ZPP ni bila storjena. Po določilu 4. odst. 87. člena ZPP se lahko za zastopanje pred sodiščem pooblasti odvetniška družba. Pooblastili z dne 3. 6. 2015 (prilogi B1 in B2), s katerima sta toženca za zastopanje pooblastila Odvetniško družbo S., o.p., d.o.o. (v nadaljevanju Odvetniška družba), vsebujeta vse nujne sestavine: osebo, ki daje pooblastilo, in njen lastnoročni podpis. Tudi ni dvoma, da je bilo pooblastilo dano za zastopanje v tej zadevi. Glede na izpisano ime prvega toženca, je neutemeljen pritožbeni očitek, da iz pooblastila prvega toženca oziroma njegovega podpisa ni mogoče razbrati, za čigav podpis gre. Ker je torej pooblaščena odvetniška družba odgovoru na tožbo priložila veljavno pooblastilo, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za to, da bi o zadevi odločalo z zamudno sodbo.

6Odveč so tudi pritožbeni pomisleki v pravilnost zastopanja tožencev na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerega je pristopil odvetnik A. C. Glede na to, da gre ne le za v družbi zaposlenega odvetnika, ampak za družbenika te družbe in osebo, pooblaščeno za zastopanje (direktor)¹, predložitev substitucijskega pooblastila ni bila potrebna. S pooblastilom, ki je bilo dano odvetniški družbi, je bil za zastopanje tožencev pooblaščen tako tudi odvetnik A. C., ki je kot pooblaščenec tožencev podpisal vloge (opremljene z žigom odvetniške družbe) in pristopil na naroke. Da je kot zakoniti zastopnik odvetniške družbe podpisal pooblastilo direktor (odvetnik) A. C., je tudi razvidno iz pooblastil, sicer pa za veljavnost pooblastila ni potrebno sodelovanje pooblaščenca, saj je izdaja pooblastila enostranska izjava volje pooblastitelja. Žig pooblaščene odvetniške družbe in podpis odvetnika A. C. na prvi strani vlog je v skladu s sodno prakso na mestu, kjer je navedeno pooblastilno razmerje z eno od strank. Očitek o obveznem podpisu pooblaščenca na koncu vloge nima podlage v določbah ZPP.

7Kršitev dolžnosti iz 12. člena ZPP pomeni relativno bistveno kršitev postopka (kot tudi v zvezi z drugim očitkom), na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak na zahtevo stranke in mora biti zato obrazložena. Pritožnica mora poleg trditve, da je bila ta določba kršena, pojasniti tudi, glede česa in zakaj je kršitev vplivala na pravilnost odločitve, ki je bila sprejeta. Ker tega v pritožbi ni navedla, saj zgolj omemba 66., 70. in 286a. člena ZPP ni zadosti, je trditev o storjeni kršitvi že iz tega razloga neupoštevna. Prvostopenjsko sodišče tudi ni kršilo določbe 425. člena ZPP, po kateri mora v pravdah zaradi motenja posesti zadevo po naravi vsakega posameznega primera hitro rešiti. Ta določba ne vsebuje 30 dnevnega roka za odločitev o motenju posesti, kot zmotno meni pritožba.

8Prvostopenjsko sodišče je kot nepotrebne zavrnilo dokaze, ki jih je predlagala tožnica. Odločitev o tem je v zadostni meri obrazložilo in s tem ni storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na to, da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ker toženca nimata več položaja posestnika zaradi prodaje in izročitve nepremičnine v stečajnem postopku, je bilo nepotrebno izvajanje dokazov, ki jih je sodišče konkretno opredelilo v tč. 3 izpodbijanega sklepa.

9Po 33. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) sta pri motenju posesti pomembna zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pravica do posesti pa se ne upošteva. Pritožbene navedbe, ki gredo v smeri neveljavnosti/nepravilnosti odpovedi najemne pogodbe (v okviru 248. členom ZFPPIPP²) med najemodajalcem (in lastnikom) M., d.o.o., in najemnikom E., d.o.o., in najemne pogodbe med E. (kot najemodajalcem) in tožečo stranko (kot najemnikom, ki je v razmerju do M. tako le podnajemnik), in s katerimi tožeča stranka utemeljuje pravico do posesti, so zato nerelevantne za odločitev o sporu zaradi motenja posesti. Pritožbene navedbe, da drugi toženec kot stečajni upravitelj ni obvestil tožnice o prekinitvi najemne pogodbe, zaradi česar ji ni bila dana možnost oziroma ni mogla prijaviti izločitvene pravice nad opremo, ki se je nahajala v poslovnih prostorih, pa merijo kvečjemu na odškodninsko odgovornost stečajnega upravitelja, kar pa je lahko le predmet posebnega odškodninskega zahtevka, saj je njegovo obravnavanje v sporu zaradi motenja posesti izključeno (426. člen ZPP).

10Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bile vse nepremičnine, na katerih je tožnica uveljavljala varstvo zaradi zatrjevanega motenja posesti, prodane v stečajnem postopku nad kasneje najdenim premoženjem izbrisane družbe M., d.o.o. Toženca sta navajala, da zaradi prodaje nepremičnin ne moreta več vzpostaviti posestnega stanja, v čemer je implicirana trditev, da posesti ravno zaradi prodaje nimata več, česar tožnica ni zanikala. Sodna praksa³ (in pravna teorija) je že zavzela stališče, da je po 33. členu SPZ vrnitev posesti in prepoved posegov v posest mogoče zahtevati le od posestnika. Enotna je tudi glede dejstva, da je odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče stvar, ovira za tožbo zaradi motenja posesti, ko tožena stranka posesti nima več. Ker toženca takega položaja nimata več, tožnica od gole (morebitne) ugotovitve motenja nima nobene pravne koristi. V obravnavanem primeru, kot je že pravilno pojasnilo prvo sodišče, zakonsko določilo iz 190. člena ZPP⁴ ni uporabno. Ker toženca nimata več posesti, je izpolnitev/izvršitev tožbenega zahtevka objektivno nemogoča.

11Glede na navedeno tožnica, četudi bi ji uspelo dokazati, da je bilo zatrjevano motilno ravnanje protipravno, drugačne odločitve o tožbenem zahtevku ne bi mogla doseči. Zato tudi dodatni razlogi sodišča prve stopnje o tem, da je poseg v posest temeljil na zakonu,⁵ na pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neobstoju pravne koristi za dajatveni zahtevek nimajo pravnorelevantnega učinka.

12Pritožnik neutemeljeno izpodbija tudi odločitev o stroških postopka. Kateri stroški so bili za pravdo potrebni, je iz sklepa razvidno (glej točko 9). Glede na to, da je toženca zastopala Odvetniška družba, pa je višino priglašenih stroškov pravilno presojalo po Odvetniški tarifi.

13Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi (iz 2. odst. 350. člena ZPP) niso podani, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep.

¹ Po javno dostopnih podatkih AJPES.
² Velja le pojasniti, da ta zakon ne določa, da bi moral stečajni upravitelj odpovedati tudi podnajemno pogodbo med E., d.o.o., in tožečo stranko; na podlagi 32. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) s prenehanjem najemne pogodbe preneha tudi podnajemna pogodba.
³ Primerjaj odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3389/2015, II Cp 2884/2013, I Cp 2752/2016, I Cpg 1208/2011, II Cp 3135/2016 idr.
⁴ V prvem odstavku določa, da odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda, ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča.
⁵ Pritožbeno sodišče sicer soglaša z dodatnimi razlogi, ki jih je za zavrnitev zahtevka navedlo sodišče prve stopnje.