VSL Sklep IV Cp 198/2018

Pritožbama se ugodi, sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom spremenilo odločitev o stikih, ki so bili urejeni s sodbo z dne 9. 9. 2014, v zvezi s sodbo IV Cp 1355/2015 z dne 20. 5. 2015, tako kot je to razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa.

2Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca. Predlagatelj smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da določi stike med mld. A. in nasprotno udeleženko zgolj v obliki pisemskih in drugih pošiljk, kot je to določeno v točki 1b izpodbijanega sklepa. Navaja, da sklep ni v korist otroka, ki je sam izrazil svoje stališče, ki pa ga prvo sodišče ni upoštevalo. Otrok si ne želi stikov z materjo. Predlagatelj se trudi, da bi mati imela stike z otrokom, vendar pa pri tem ni uspešen. Glede na podano zahtevo za izločitev izvedencev bi prvo sodišče moralo o tem odločiti, predno je odredilo izdelavo strokovnega dela. A. je že večkrat zapisal, zakaj ne želi imeti stikov z materjo. Stike zavrača tudi ob sodelovanju strokovnih oseb. Otrok se sedaj psihično popravlja, vendar je še prekratek čas za ponovno vzpostavitev stikov. Predlagatelj zavrača navedbe, da bi kakorkoli odtujeval otroka. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj bi bilo za otroka dobro, da se stiki kljub njegovemu odklanjanju nadaljujejo. Sedaj, ko se stiki ne izvajajo, je otrok pomirjen, kar potrjuje tudi psihološko poročilo. Otroku je potrebno dati čas, da bo sam ocenil, kdaj si bo želel stikov z materjo. V pravočasni dopolnitvi pritožbe predlagatelj še navaja, da je A. odklanjal stike že od leta 2013 naprej. Vsakokratno izvajanje stikov je pri A. povzročalo čedalje večjo stisko, tako da je zapadel v večja psihosomatska obolenja. Izkazoval je tudi čedalje slabšo samopodobo. Ko je center za socialno delo prekinil izvajanje stikov zaradi koristi otroka, se je A. med počitnicami skoraj popolnoma sprostil, v nadaljevanju pa se mu izboljšal šolski uspeh. Zdravstvene težave so ponehale. Sedaj je veliko bolj pozitivno naravnan. Pogreša brata B., saj ga nasprotna udeleženka že dva meseca ne da več na stike.

3Nasprotna udeleženka uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da bi se v sedanji situaciji stiki, kot so bili določeni s sodbo prvega sodišča v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča, težko izvajali. Dejstvo je, da je prišlo do odtujitve otroka od matere. Predlagatelj odločb sodišča glede stikov ne upošteva. Stiki z materjo so A. v korist, kar so ugotavljali vsi izvedenci ter institucije, pritegnjene v postopek. Predlagatelj je stike otroka z materjo ves čas blokiral in onemogočal. Ko je nasprotna udeleženka povedala sodišču, da stiki relativno lepo potekajo, so se ti takoj izjemno poslabšali, od druge polovice februarja 2017 pa jih dejansko ni več. Nasprotna udeleženka je predlagala sodišču izrek denarne kazni zaradi kršitve začasne odredbe glede izvrševanja stikov, vendar o predlogu ni bilo odločeno. Predlagatelj odtujuje otroka od matere in onemogoča stike, zato bi bilo nujno, da se mu postavi jasne meje, ne pa da se dopušča nadaljevanje zlorabe otroka. Stiki, kot jih je določilo prvo sodišče, so preozki. Taki niso v korist A. Stiki bi morali biti določeni najmanj enkrat tedensko, pa četudi pod nadzorom CSD. A. ne bi zavračal stikov z materjo, če ne bi imel aktivne podpore očeta. Iz mnenja Komisije za fakultetna izvedeniška mnenja ne izhaja, kako pogosto naj se stiki A. z materjo izvajajo. Prvo sodišče bi zato moralo pozvati pristojni center za socialno delo, da poda mnenje glede izvajanja stikov oziroma glede njihove pogostosti. V tem delu je izpodbijani sklep neobrazložen. V zadevi spremembe stikov mld. B. z očetom je center za socialno delo podal mnenje, naj se stiki A. z materjo in stiki B. z očetom izvajajo enkrat tedensko pod nadzorom CSD. Hkrati bi se izvajali tudi stiki med sorojencema B. in A., ki se ne vidita več tudi zaradi dejstva, da je predlagatelj prepisal A. v drugo šolo brez materinega soglasja. Nasprotna udeleženka meni, da bi bilo smiselno slediti temu mnenju CSD. Zgolj mrtva črka na papirju je odločitev o stikih matere z A. preko pisem. Otrok jih nikoli ne dobi, zato mati na noben način ne more do otroka. Nasprotna udeleženka je skušala predati pisno sporočilo A. s posredovanjem strokovnih delavcev šole, predlagatelj pa je temu nasprotoval.

4Predlagatelj v odgovoru na pritožbo nasprotne udeleženke predlaga njeno zavrnitev. Nasprotna udeleženka ni odgovorila na predlagateljevo pritožbo.

5Pritožbi sta utemeljeni.

6Predlagatelj je 13. 7. 2017 zahteval izločitev izvedencev, ki ju je prvo sodišče določilo s sklepom z dne 30. 6. 2017 (iz podatkov spisa je mogoče razbrati, da je bila zahteva za izločitev v smislu drugega odstavka 247. člena ZPP pravočasna). Po prejemu dopolnilnega izvedenskega mnenja je predlagatelj v pripravljalni vlogi z dne 27. 9. 2017 izpostavil, da je zahteval izločitev sodnih izvedencev pred izdelavo mnenja, da prvo sodišče o tem ni odločilo in je kljub temu odredilo dopolnitev izvedenskega mnenja ter da bi prvo sodišče moralo odločiti o zahtevi za izločitev še pred izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja, česar iz predlagatelju neznanih razlogov ni storilo. S tem je predlagatelj pravočasno uveljavljal kršitev določb postopka (prvi odstavek 286.b člena ZPP) in sicer četrtega odstavka 247. člena ZPP. Predlagatelj v pritožbi utemeljeno opozarja, da bi prvo sodišče moralo odločiti o zahtevi za izločitev izvedencev pred izdelavo izvedenskega menja (in pred odločitvijo v zadevi). Prvo sodišče o zahtevi za izločitev ni odločilo, meritorno odločitev o zadevi pa je oprlo tudi na izvedensko mnenje izvedencev oziroma njegovo dopolnitev (s strani Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete v Ljubljani). S tem je prvo sodišče storilo relativno bistveno kršitev določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi z določbo četrtega odstavka 247. člena ZPP, katere ni uporabilo, kar bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost meritorne odločitve). Tudi če je zahteva za izločitev očitno neutemeljena, mora sodišče o njej odločiti s sklepom. Že iz tega razloga je moralo pritožbeno sodišče razveljaviti izpodbijani sklep in vrniti zadevo prvemu sodišču v nov postopek.

7Nasprotna udeleženka utemeljeno opozarja na predlagateljevo neodgovorno ravnanje, s katerim dolgoročno gledano povzroča ogromno škodo za razvoj sina A. Podatki spisa kažejo, da je med udeležencema izredno konflikten nerazrešen odnos po razpadu njune skupnosti, negativne posledice tega pa zelo močno obremenjujejo njuna otroka (zlasti starejšega sina), ki sta zaradi tega v hudi stiski in žrtvi hude čustvene zlorabe. Predlagatelj slabo prepoznava svojo vlogo pri stiski A., kateri ne posveča potrebne pozornosti. S svojim dosedanjim ravnanjem je spodbujal proces A. odtujevanja od matere, ki je posledica predlagateljevega izražanja odkritega in zgovornega sovražnega odnosa do nasprotne udeleženke (kot izhaja iz izvedenskega mnenja z dne 15. 3. 2017 - priloga C9). Predlagateljevo nesprejemljivo in škodljivo ravnanje za razvoj otrok je ugotovila že izvedenka (izvedensko mnenje z dne 28. 12. 2015). Čeprav je bila izdana začasna odredba z dne 7. 12. 2016 (z veljavnostjo do pravnomočnosti meritorne odločitve v zadevi), po kateri so bili določeni stiki med A. in nasprotno udeleženko pod nadzorom strokovnih delavk CSD, in sicer vsak četrtek od 16.30 do 18.30 v prostorih K., se stiki, kot kažejo podatki spisa, že dalj časa ne izvajajo, odgovornost za to pa nosi predlagatelj. Nasprotna udeleženka pri tem utemeljeno opozarja, da je predlagala izvršbo na podlagi te začasne odredbe, prvo sodišče pa na ta predlog ni reagiralo.

8Izpodbijana odločitev o stikih glede na vse okoliščine ne omogoča zagotavljanja dolgoročnih koristi mld. A. Ob izkazani nezmožnosti udeležencev oziroma predlagatelja za kakršnokoli medsebojno sodelovanje v prid njunima otrokoma je nerealno pričakovati, da bi se lahko dogovarjala o času, kraju in aktivnostih v času stikov, zato takšna ureditev stikov ne prihaja v poštev. Enako velja za stike, kot so določeni v točki I.b izpodbijanega sklepa, saj je mogoče z visoko stopnjo prepričanja predvidevati, da predlagatelj glede na svoje dosedanje ravnanje sinu A. ne bi posredoval pošiljk (sporočil) nasprotne udeleženke. Stiki, ki so določeni za primer nedoseženega dogovora (zadnji četrtek v mesecu v trajanju ene ure v prostorih K.) glede na vse ugotovljene okoliščine po mnenju pritožbenega sodišča prav tako ne zagotavljajo koristi A. Jasno je, da A. brez predlagateljeve podpore ne bi zavračal stikov z nasprotno udeleženko; vprašanje je le, kako dolgo prehodno obdobje bi bilo potrebno za vzpostavitev najustreznejšega režima stikov. V ponovljenem postopku bi bilo treba po mnenju pritožbenega sodišča posvetiti posebno pozornost tudi odnosu med otrokoma udeležencev in s tega vidika ugotoviti najprimernejši način in obseg stikov med A. in nasprotno udeleženko. Dosedanje ugotovitve kažejo, da sta A. in B. povezana, v nastalih razmerah pa trpi tudi njun sorojenski odnos, zaradi česar sta dodatno prikrajšana. Iz izvedenskega mnenja z dne 15. 3. 2017 izhaja, da bi otroka morala čim več časa preživeti skupaj (stik med njima je otežen tudi zato, ker ne obiskujeta iste osnovne šole). Tudi predlagatelj priznava v pritožbi, da A. pogreša brata, ker B. dva meseca ni več na stik.

9Nasprotna udeleženka je priložila pritožbi mnenje CSD z dne 13. 12. 2017, ki bo imelo svojo težo tudi v ponovljenem postopku. Gotovo bi bilo lažje vzpostaviti ponovne stike med A. in nasprotno udeleženko ter A. in B., če bi bili njihovi stiki sočasni. Tudi pritožbeno sodišče meni, da bi bili koristni stiki v trajanju ene ure vsak teden že v njihovem začetnem obdobju. Nasprotna udeleženka utemeljeno graja, da ni razlogov za tako redek režim stikov (enkrat mesečno v trajanju ene ure), kot ga je določilo prvo sodišče v izpodbijanem sklepu. Glede na okoliščine je potrebno, da se v prehodnem obdobju stiki izvršujejo v prostorih CSD pod nadzorom njegovega strokovnega osebja.

10Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče ugodilo pritožbama ter razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Napotki za ponovni postopek so razvidni iz dosedanje obrazložitve sklepa.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dopustna pritožba v roku 15 dni od pismenega odpravka sklepa. Pritožbo je vložiti pri Višjem sodišču v Ljubljani, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožba se šteje za pravočasno, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Pritožba mora vsebovati naslednje sestavine: navedbo sklepa zoper katerega se vlaga; izjavo, ali se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu; pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP). Če pritožba navedenih sestavin ne bo vsebovala ali če bo nerazumljiva ali če ne bo vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, sodišče vložnika ne bo pozivalo, naj jo popravi ali dopolni po 108. členu ZPP, ampak bo pritožbo takoj zavrglo (336. člen ZPP). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks se šteje, da je pritožba umaknjena (3. odstavek 87. člena ZPP). Če je pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, se pritožba kot nedovoljena zavrže (2. odstavek 89. člena ZPP). Če pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, ne predloži pooblastila za zastopanje, mu sodišče ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ampak pritožbo zavrže (5. odstavek 98. člena ZPP).