UPRS Sodba I U 615/2017-11

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Upravni organ je z izpodbijano odločbo, izkazom št. 36, v 1. točki izreka odločil, da se zemljišča iz komasacijskega sklada razdelijo med komasacijske udeležence in sicer: A.A., ki je vložila v skupnem številu devetnajst parcel, v površini 40.509 m2, ter vrednosti 3.666.281 cenilnih enot oziroma s 3,05 % odbitkom, 3.554.459 cenilnih enot, se dodeli iz komasacijskega sklada 9 parcel, v skupni površini 38.677 m2, v vrednosti 3.548.278 cenilnih enot; razlika med vloženo in dodeljeno vrednostjo znaša 6.181 cenilnih enot, oziroma 61,81 EUR, ki se komasacijski udeleženki izplača iz komasacijskega sklada. V 2. točki izreka je odločil, da morajo komasacijski udeleženci prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča v posest najkasneje do 15. 10. 2015. V 3. točki izreka, da pritožba ne zadrži izvršitve. V 4. točki izreka, da če komasacijski udeleženci ne obdelujejo v začasno posest dodeljenih zemljišč, niso upravičeni do odškodnine zaradi izpada dohodka. V 5. točki izreka je naveden račun, iz katerega se bo izplačala ugotovljena razlika. V 6. točki izreka je določeno, da UE Črnomelj predlaga vpis novega stanja v zemljiško knjigo in kataster po pravnomočnosti. V 7. točki izreka je določen način vročitve. V 8. točki izreka, da stroškov v postopku ni bilo. V obrazložitvi je organ navedel, da je uvedbo komasacijskega postopka predlagala Občina Črnomelj. Dne 7. 6. 2012 je bila izdana odločba o uvedbi komasacijskega postopka. V postopku so bili izdelani in razgrnjeni elaborati idejne zasnove, ureditve komasacijskega območja, elaborat obstoječega stanja zemljišč, elaborat vrednotenja zemljišč in elaborat nove razdelitve zemljišč. Tožnica je podala na razgrnjen elaborat nove razdelitve zemljišč naslednje pripombe: a.) da se ne strinja z novo dodeljeno parcelo v tabli 24, saj nova parcela sedaj meji na gozd na dveh straneh; b.) predlaga, da se zaraščena parcela v tabli 27 dodeli ob poti, ker trenutno zemljišče nima dostopa; c.) opozori, da je potrebno v tabli 19 urediti ustrezno odvodnjavanje; d.) ne strinja se z novo dodeljeno parcelo v tabli 20, saj ne želi zemljišča od B.B. (izkaz 41), ker je slabše kvalitete, želi, da se ji dodeli zemljišče z boljšo kvaliteto. Njene pripombe so bile obravnavane s sklepom komisije z dne 2. 3. 2015 ter v zaključnem sklepu št. 8 z dne 12. 3. 2015. Končni sklep komasacijske komisije z dne 16. 4. 2015 pa je bil; a) pripombam se ne ugodi, sprejme se razgrnjena nova razdelitev zemljišč; b) potrdi se sklep z dne 12. 3. 2015; c) potrdi se sklep z dne 12. 3. 2015; d) pripombam se ne ugodi. Vrednost cenilne enote v denarju je bila določena na skupnem sestanku komasacijske komisije dne 2. 3. 2015 in znaša 0,01 EUR.

2Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil. V zvezi s pritožbenimi ugovori ugotavlja, da je bila pripomba d) deloma upoštevana, saj je bila zmanjšana površina dodeljene parcele. Pripomba a) je bila v celoti upoštevana. Ugodeno je bilo tudi pripombi b), saj je bil zemljišču urejen dostop. V zvezi s ponovnim predlogom, da ne želi dodeljenega zemljišča parc. št. 725, ker je kamnito in ilovnato, pa predlog nima neposredne opore v nobenem izmed predpisanih komasacijskih kriterijev.

3Tožnica izpodbija odločbo, v razlogih pa navaja, da ne želi dobiti zemljišča 725, ker je kamnito in ilovnato. Že celotni postopek je trdila, da sta parceli 725 in 726 slabše kvalitete, kot je označeno, zemlja ne izpolnjuje kriterijev A vrednostnega razreda. Pavšalni zaključek, da ni razlike med vloženo in dodeljeno vrednostjo zemljišč, ne predstavlja ustrezne obrazložitve. Opozarja na sodno prakso Upravnega sodišča (npr. odločba III U 319/2015), da morajo biti obrazložitve dovolj konkretizirane, da lahko zadostijo argumentom ustavnopravne narave. Očitan izostanek argumentacije predstavlja kršitev določila 214. člena ZUP. Tožnica je tekom postopka pojasnjevala, da parcele 771/1, 773/1, 775/1 in 772 predstavljajo kompleks najbolj rodovitne zemlje. Zato so pravilno označene kot A vrednostni razred, namesto tega zemljišča pa sta ji bili dodeljeni parceli 725 in 726, ki sta slabi parceli, brežina, ilovica in kamni, v velikosti zgoraj navedenega kompleksa. Tožnica je tako izgubila najbolj rodovitna zemljišča (771/1, 775/1, 773/1 in 772) ter namesto tega prejela dve zemljišči, ki sta slabi in popolnoma neprimerni za obdelovanje. Ukvarja pa se s kmetijstvom, ki ji pomeni edini vir preživljanja. Glede na velikost kmetije potrebuje zemljišče za kmetovanje kot ga je imela pred komasacijo in ne bo mogla kmetovati kot pred tem. Izpostavlja, da od nje ni nihče dobil zemljišča, ki bi bilo ilovica, kamni, brežina oz. grmovje. Takšne parcele so ostale v njeni lasti. Dodatno še izpostavlja, da je dejanska raba njenih parcel 825/1 in 825/2, ki sta bili označeni kot pašnik, njiva. Gre za kvalitetni zemljišči, ki bi morali spadati v A vrednostni razred. V zvezi s tem predlaga izvedenca kmetijske stroke, kot je predlagala že v pritožbi. Organoma očita, da nista podala konkretnih in argumentiranih stališč glede vrednotenja zemljišč. Podati bi morala jasno obrazložitev, zakaj ne sledita trditvi, da je parcela 725 slaba parcela (brežina, ilovica, kamni). Odgovor, da se predlogu ne ugodi (stran 13), ker pripomba ni upravičena, ker so vsa dodeljena zemljišča ustrezno zaokrožena po kvaliteti in vrednosti, je pavšalen. Organ bi se moral opredeliti do vseh navedb in dokazov, ki jih je predložila tožnica v zvezi z boniranjem parcele in nato sprejeti dokončno odločitev. Ker organ ne razpolaga s strokovnim znanjem, bi v primeru, če se je pojavil dvom o pravilnosti izvedenskega mnenja, moral pridobiti mnenje drugega izvedenca. Izpostavlja, da je že v pritožbi predlagala, da bi v upravnem postopku sodišče postavilo izvedenca kmetijske stroke (nedvomno tožnica meni organ in ne sodišče, op. sodišča). Postavitev izvedenca kmetijske stroke, ki bo ocenil zemljišča 771/1, 773/1, 772, 725 in 726, pa predlaga tudi v tožbi. V postopku ni bil upoštevan kriterij dodelitve zaokroženih zemljišč, saj mora biti ta kriterij upoštevan tako, da dodelitev ustreza usmeritvi gospodarjenja, kar je eden od kriterijev iz prve alinee 16. člena Pravilnika o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (Pravilnik). V postopku je treba vseskozi zasledovati tudi interese udeležencev komasacijskega postopka, zlasti tistih, ki imajo status kmeta. V obravnavnem primeru ni bilo tako. Tožnica ni prejela zaokroženih zemljišč, temveč so ji bila že zaokrožena zemljišča odvzeta. Predlaga postavitev izvedenca kmetijske stroke, ki naj preveri tožničino stališče. Dejansko se je sklop zemljišč, ki je bil prvotno zaokrožen, sedaj razdrobil. Tožnica ima status kmeta, zaradi odvzema najbolj rodovitnih zemljišč pa ji bo sedaj onemogočeno uspešno ukvarjanje s kmetijstvom. Komasacijski udeleženci v postopku niso bili v enakopravnem položaju, oziroma je bila tožnica v neenakopravnem položaju glede na ostale udeležence. V zadevi je bilo kršeno načelo varstva zaupanja v pravo in 14., 22. in 25. člen Ustave. Predlaga, da sodišče po izvedeni glavni obravnavi izpodbijano odločbo odpravi, zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4Tožena stranka je na tožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

5Tožnica v pripravljalnem spisu dopolnjuje in ponavlja že postavljene ugovore ter predlaga še dodatne dokaze: ogled in vpogled v predložene fotografije.

6Tožba ni utemeljena.

7Tožnica izpodbija odločbo o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada. Izpodbijani odločbi očita nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, napačno uporabo materialnega prava in kršitve določb postopka.

8Komasacija je agrarna operacija, s katero se urejajo kmetijska zemljišča oz. kmetijski prostor zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oz. izboljšanja pogojev obdelave (39. člen ZKZ). Agrarne operacije se lahko izvedejo tudi proti volji lastnika kmetijskih zemljišč, vendar samo ob pogojih in po postopku, ki jih določa ta zakon (tretji odstavek 40. člena ZKZ). Primarni namen komasacije kot agrarne operacije je, da se zemljišča na določenem območju zaokrožijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča (55. člen ZKZ), enako določa 64. člen ZKZ, pri čemer je zakonski namen v upoštevanju vseh v komasacijo vloženih zemljišč glede na dodeljena. Komasacijski postopek vodi upravna enota (59. člen ZKZ). V postopku se izdelajo in razgrnejo elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju (63. člen ZKZ). Komasacijski udeleženci lahko podajajo na elaborate pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najpozneje pa v 8 dneh po izteku roka razgrnitve (četrti odstavek 63. člena ZKZ). V postopku komasacije je torej zagotovljena kontradiktornost, upravna organa sta bila dolžna upoštevati pripombe in predloge komasacijskih udeležencev oziroma se do njih opredeliti. Sodišče zato v obravnavanem upravnem sporu presoja pravilnost opredelitve organa do pripomb oziroma predlogov, ki jih je tožnica podala v komasacijskem postopku, v skladu z določbo tretjega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pa novih dejstev in dokazov, ki jih tožnica navaja v tožbi, ne upošteva.

9Torej, ker je razgrnitev elaboratov (tudi elaborata o novi razdelitvi zemljišč) v komasacijskem postopku namenjena podajanju pripomb in predlogov komasacijskih udeležencev, bo sodišče presojalo pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja le v zvezi s pripombami oziroma predlogi, ki jih je tožnica podala na zapisnike komasacijske komisije in pravilnost uporabe materialnega prava v zvezi z njihovo zavrnitvijo. Ostale ugovore, ki jih je tožnica navedla v pritožbi in jih ponavlja v tožbi pa le, kolikor kažejo na vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. Sodišče bo torej presojalo, ali je bil v obravnavani zadevi pri tožnici dodeljenih zemljiščih upoštevan kriterij čimbolj zaokroženih zemljišč (55. in 64. člen ZKZ) ter kriteriji, določeni v 16. členu Pravilnika (pomožni kriteriji).

10Uvodoma se sodišče opredeljuje do ugovora, da obrazložitev izpodbijane prvostopne odločbe ne dosega standarda obrazložitve iz 214. člena ZUP, in z njim soglaša. Iz izpodbijane odločbe so razvidne pripombe oziroma predlogi, ki jih je v komasacijskem postopku podala tožnica, niso pa navedeni razlogi na podlagi katerih je organ sprejel odločitev kot izhaja iz izreka, in razlogi, da tožnici pri predlogih od a.) do d.) (kot so označeni v obrazložitvi in posamično navedeni), ni v celoti sledil. Vendar pa je pomanjkljivost obrazložitve saniral drugostopni organ s podrobno presojo pripomb, pri katerih je tožnica vztrajala tudi v pritožbi. Obrazložitev obeh organov sodišče presoja kot celoto in meni, da kot taka standardu obrazložitve, kot ga zahteva 214. člen ZUP, ustreza. V drugostopni odločbi je podana obrazložitev zavrnitve tožničinih ugovorov na tako konkreten način, da je mogoča presoja pravilnosti prvostopne odločbe po vsebini. Obvezne podatke, ki jih mora imeti odločba o komasaciji, določa 21. člen Pravilnika. V zvezi z navedenimi obveznimi podatki pa sodišče ugotavlja, da jih prvostopna odločba vsebuje, torej se vprašanje možne neizvršljivosti odločbe ne bo pojavilo.

11Sodišče ugotavlja, da tožnica, glede na pripombe oziroma predloge dane v komasacijskem postopku, vztraja zgolj pri pripombi, ki je v izpodbijani odločbi označena z d.). Na ustni obravnavi dne 17. 4. 2015 je svojo pripombo pojasnila in izjavila, da ne želi dodeljenega zemljišča parcelo 725 (do komasacije v lasti B.B.), ker je parcela kamnita in ilovnata in je želela, da se ji dodeli nazaj zemljišče na lokaciji stare parcele 772. V pritožbi in tožbi naveden ugovor razširja, da so ji bile vzete s komasacijo že zaokrožene (vložene) najrodovitnejše parcele 771/1, 773/1, 775 in 772, namesto teh zemljišč pa sta ji bili dodeljeni parceli 725 in 726. Gre pa za slabi parceli - brežina, ilovica in kamni. V kolikor tožnica z navedenim ugovarja kršitvi kriterija čimbolj zaokroženih zemljišč, ji sodišče odgovarja, da takšna uporaba kriterija ˝čimbolj zaokrožena zemljišča˝ ni mogoča, ker tožnica primerjavo oziroma uporabo kriterija izvede zgolj na enem obdelovalnem kosu oziroma na odvzemu enega kosa. Vprašanje uporabe glavnega kriterija se namreč presoja v okviru vseh v komasacijo vloženih zemljišč v primerjavi z dodeljenimi. Torej, tudi kolikor so parcele 771/1, 773/1, 775/1 in 772 predstavlja le zaokroženo zemljišče že pred komasacijo, to v smislu končnega rezultata ne pomeni napačne uporabe kriterija. Dejstvo je (relevantno), da je tožnica vložila v komasacijo dvanajst obdelovalnih kosov, iz nje pa dobila osem obdelovalnih kosov. Navedeno pa pomeni pravilno uporabo kriterija čimboljše zaokroženosti zemljišč. Torej v zvezi z nezadovoljstvom z dodeljenima (prej) parcelama 725 in 726, tožnica ne more uspešno uveljaviti nepravilne uporabe kriterija niti z navedbo, da so (prej) parcele 771/1, 773/1, 775/1 in 772 že pred komasacijo tvorile kompleks, saj se kot že rečeno, ta kriterij ocenjuje celostno, glede na končni rezultat komasacije.

12Ugovor, da sta parceli 725 in 726 ocenjeni z vrednostnim razredom A, se nanaša na elaborat vrednotenja. Tožnica je v komasacijskem postopku zatrjevala, da sta parceli brežina, ilovica in kamni, ne pa napačnega vrednotenja. Navedenega torej, da sta parceli napačno vrednoteni z razredom A, tožnica ni trdila tudi v pritožbi, torej gre za tožbeno novoto. Zgolj podrejeno pa sodišče odgovarja, da je trditev tudi protispisna in iz elaborata o vrednotenju ne izhaja vrednotenje teh parcel v razredu A.

13V zvezi s predlogom, označenim z d.), je tožnica v pritožbi predlagala postavitev izvedenca kmetijske stroke. V tožbi dokazni predlog ponavlja. Sodišče ugotavlja, da je nejasna v zvezi s katerim spornim dejstvom naj se izvedenca postavi, v zvezi z vprašanjem zaokroženosti ali da so bila tožnici odvzeta najboljša zemljišča. Vprašanje zaokroženosti je pravno vprašanje in sodišče je že navedlo, da se ga presoja celostno, torej ne zgolj z vidika posameznih odvzetih parcel, pa tudi kolikor so najrodovitnejša. Da so bile parcele 771/1, 773/1 in 772 ocenjene kot najrodovitnejše, torej z vrednostnim razredom A, pa izhaja že iz izpodbijane odločbe in ni sporno. Kolikor pa se dokazni predlog za postavitev izvedenca nanaša na dodeljeni (prej) parceli 725 in 726, zaradi napačnega vrednotenja z vrednotnim razredom A, pa je iz listinske dokumentacije razvidno, da tako nista bili ocenjeni, torej je predlog za postavitev izvedenca popolnoma pavšalen.

14Tožnica očita organu, da dodelitev zemljišč ne ustreza njeni usmeritvi gospodarstva. Uveljavlja kršitev prve alinee 16. člena Pravilnika, ki se glasi, da se komasacijskemu udeležencu dodeljujejo zaokrožena zemljišča praviloma tako, da ustrezajo usmeritvi gospodarjenja, pri tem pa se upošteva zaokrožitev obdelovalnih zemljišč oziroma zemljišč za drugo rabo. Navedenega (nemožnost v prihodnosti ukvarjati se s kmetijstvom) v komasacijskem postopku ni zatrjevala. V kolikor pa se njen ugovor nanaša le na odvzem zemljišč 771, 773/1 in 772 kot najkakovostnejših (predmetna zemljišča naj bi predstavljala polovico vseh zemljišč, ki so bila ocenjena z A), pa sodišče ocenjuje njen ugovor za pavšalen že na trditveni ravni. Zgolj pavšalno tožnica tudi navaja, da je bila v komasacijskem postopku postavljena v neenak položaj, ker je izgubila najboljša obdelovalna zemljišča. Iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo z vrednostnim razredom A ocenjenih 18.761 m2 njenih zemljišč, dodeljenih z istim razredom pa 21.527 m2 zemljišč, torej ni jasno, na čem tožnica svojo neenakost utemeljuje. Na podlagi trditve, da so ji bila dodeljena slabša zemljišča, kot jih je vložila, torej neenakega obravnavanja ne more izkazati.

15Tožnica še izpostavlja, da je dejanska raba njenih parcel 825/1 in 825/2, ki sta bili označeni kot pašnik, v resnici njiva in bi morali spadati v A vrednostni razred. V zvezi z nepravilnim vrednotenjem predlaga izvedenca kmetijske stroke. Sodišče ugotavlja, da pri razgrnitvi elaborata vrednotenja zemljišč tožnica ugovorov glede vrednotenja vloženih zemljišč ni podala, torej je glede na četrti odstavek 63. člena ZKZ z uveljavljanjem dejstva nepravilnega vrednotenja prekludirana. Poleg tega je ta navedba v zvezi s parcelama 825/1 in 825/2 tudi tožbena novota.

16Sodišče glede na navedeno ni našlo razlogov, da bi bile tožnici evidentno kršene njene ustavno varovane pravice, in sicer pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave, pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave ter pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. Sodišče glavne obravnave ni opravilo, ker meni, da je izpodbijana odločba izdana na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, v postopku v katerem je tožnica vsa sporna dejstva lahko navedla, ta pa so bila tudi obravnavana. V tožbi predlagani dokazi so ali del dejanskega stanja izpodbijane odločbe, ki ga je sodišče presodilo v okviru presoje zakonitosti izpodbijane odločbe ali pa predlagani dokazi niso pravočasni (tudi ne substancirani npr. dokazni predlog zaslišanja strank in postavitev izvedenca kmetijske stroke), kot je sodišče obrazložilo ob obravnavi posameznih ugovorov. Enako je prepozen dokazni predlog za opravo ogleda izvedene komasacije in predložene fotografije.

17Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

18Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.