55. člen ZKZ

Kot izhaja iz ugovora tožnika, namen komasacije zanj ni bil dosežen, saj v komasaciji prejeto zemljišče zaradi nepravilne oblike otežuje obdelavo. Iz prvostopenjske in drugostopenjske odločbe ne izhajajo razlogi, zaradi katerih komasacijska komisija ni sledila pripombam oziroma predlogu tožnika, niti v izpodbijani odločbi niso bile obravnavane okoliščine, da nova razdelitev ne ustreza usmeritvi gospodarjenja tožnika kot enemu izmed kriterijev in pogojev nove razdelitve. Te pomanjkljivosti ni odpravil niti drugostopenjski organ, saj se je (zmotno) skliceval izključno na kriterij čim večje zaokroženosti zemljšč, medtem ko je kriterij čim boljšega upravljanja štel za prvemu podrejen in ga ni upošteval.

To, da komasacijski udeleženec vlaga zemljišča v komasacijski sklad sicer še ne pomeni, da bo zemljišča iz komasacijskega sklada pridobil na istem mestu, kot jih je imel prej, vendar pa morajo biti razlogi za razdelitev zemljišč pojasnjeni, predvsem pa utemeljeni s kriteriji, ki morajo biti vnaprej določeni in spoštovani za vse udeležence enako. Tega pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati in je zato ni mogoče preizkusiti.

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Tožnica v tožbi ne ugovarja, da ni prejela zemljišča enake vrednosti, ali da ni zaokroženo, da nima ustreznega dostopa, ugovarja samemu dejstvu, da je bila komasacija izvedena, kar se ji ne zdi pravilno, še posebej, ker je bilo njeni pravni prednici zemljišče nekoč že nacionalizirano, tj. odvzeto. Vendar, kot izhaja iz citiranih zakonskih določil in dejanskega stanja v obravnavanem primeru ne gre za nacionalizacijo, sami komasaciji pa se ni mogoče upirati, če se z njo strinjajo lastniki, ki imajo v lasti več kot dve tretjini solastniških deležev. Temu, da ta pogoj ni bil izpolnjen, tožnica ne ugovarja.

Test sorazmernosti posega v lastninsko pravico mora prestati tudi posamični akt, s katerim upravni organ odloča o komasaciji, v tem primeru o uvedbi komasacije, ki vključuje tudi prej našteta zemljišča tožnikov. Zato je bil upravni organ ob uvedbi komasacije dolžan preizkusiti, ali je vključitev zemljišč tožnikov potrebna za dosego cilja komasacije, to je smotrno izrabo kmetijskih zemljišč na konkretnem komasacijskem območju.

Komasacija pomeni čim boljšo zaokroženost zemljišč, kar se nanaša na vsa vložena zemljišča glede na vsa dodeljena zemljišča in torej ne zgolj na tista zemljišča, ki se nanašajo na posamezne komasacijske udeležence.

Tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe ni objektiviziral svojega nasprotovanja vrednotenju zemljišč najmanj na način, iz katerega bi bilo razvidno, vrednotenje katerega zemljišča ni pravilno. Zgolj pavšalna navedba, da ni pravilno vrednotenje parcel, ki ležijo v dveh vrednostnih razredih in predlog, naj se slabše zemljišče enakomerno porazdeli med vse udeležence na tabli, za dokazovanje nepravilnega vrednotenja zemljišč, ki izhaja iz elaborata vrednotenja zemljišč, ne zadostuje, kar je pravilno pojasnil drugostopenjski organ, še posebej ob dejstvu, ko tožnik ugovorov na razgrnjen elaborat vrednotenja zemljišč ni podal, torej je tožnik glede na četrti odstavek 63. člena ZKZ z uveljavljanjem dejstva nepravilnega vrednotenja prekludiran, kar je pravilno pojasnil drugostopenjski organ.

Ker je razgrnitev elaboratov (tudi elaborata o novi razdelitvi zemljišč) v komasacijskem postopku namenjena podajanju pripomb in predlogov komasacijskih udeležencev, sodišče presoja pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja le v zvezi s pripombami oziroma predlogi, ki jih je tožnica podala na zapisnike komasacijske komisije in pravilnost uporabe materialnega prava v zvezi z njihovo zavrnitvijo. Ostale ugovore, ki jih je tožnica navedla v pritožbi in jih ponavlja v tožbi pa le, kolikor kažejo na vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. Uporaba kriterija ˝čimbolj zaokrožena zemljišča˝ ni mogoča, ker tožnica primerjavo oziroma uporabo kriterija izvede zgolj na enem obdelovalnem kosu oziroma na odvzemu enega kosa. Vprašanje uporabe glavnega kriterija se namreč presoja v okviru vseh v komasacijo vloženih zemljišč v primerjavi z dodeljenimi.

Razgrnitev elaboratov (tudi elaborata o novi razdelitvi zemljišč) je v komasacijskem postopku namenjena podajanju pripomb in predlogov komasacijskih udeležencev, zato sodišče presoja pravilnost ugotovljenega dejanjskega stanja le v zvezi s pripombami opziroma predlogi, ki jih je tožnik podal na zapisnike komasacijske komisije in na ustni obravnavi in pravilnost uporabe materialnega prava v zvezi z njihovo zavrnitvijo. Iz obrazložitve zavrnitve posameznih konkretnih ugovorov zoper odvzete in dodeljene parcele izhaja, da sodišče zavrača ugovor o kršitvi določbe, ki naj se v komasaciji uresniči, da upravičenec dobi čimbolj zaokrožena zemljišča. Tožnik je dobil zemljišča v manj kosih, kot jih je imel pred izvedeno komasacijo, upoštevana pa je tudi njegova želja, da je čimveč zemljišč v bližini njegovega bivališča.

Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožnik ugovor o previsokem komasacijskem odbitku uveljavljal v času osmih dni po razgrnitvi prvega elaborata o novi razdelitvi zemljišč, kot tudi ne v času osmih dni po razgrnitvi drugega, zaradi podanih pripomb in predlogov spremenjenega in dopolnjenega elaborata o novi razdelitvi zemljišč. Tožnik ne ugovarja, da organ pri dodelitvi novih zemljišč ne bi upošteval zakonsko dopustne razlike v vrednosti oziroma površini iz 65. člena ZKZ.

Vrednost zemljišč se določa glede na vrednostne razrede, v katere je uvrščeno posamezno zemljišče. To pomeni, da se vrednost določa glede na vrednostne razrede, ki so bili določeni za potrebe izvedbe komasacije, ne pa na podlagi dejanskega vrednosti konkretnega zemljišča. Zaradi navedenega je neupošteven tožnikov tožbeni ugovor, da je kvaliteta njegovih parcel zaradi načina obdelave bistveno boljša od drugih, tudi sosednjih parcel.

Dodelitvi parcele 4066 tožniki ugovarjajo, ker ta ne ustreza podatkom iz odločbe, saj je za 1 ha manjša. Sodišče soglaša z drugostopnim organom, da gre za pavšalno navedbo, saj so tožniki parcelo sami izmerili, torej ne gre za ustrezno oceno površine. V postopku je bila parcela določena s koordinatami ZK točk, ki izkazujejo enako površino, kot je navedena v odločbi. Ugovor, da je na parceli prišlo do širjenja poti preko določenih mej, pa je tožbena novota, pri čemer je tudi ugotoviti, da ni konkretiziran. Bistvo komasacije, zaokroževanje zemljišč, se ne more presojati zgolj iz gledišča ene parcele. Nezadovoljstvo z obliko, pri čemer nefunkcionalnost niti ni izkazana, ne pomeni nezakonitosti odločbe.

Izrek odločbe je najpomembnejši sestavni del odločbe, kajti le-ta postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen, saj se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Glede na to, da gre v postopku komasacije za zložitev in ponovno razdelitev zemljišč lastnikov, ki imajo ta zemljišča v območju, ki se ureja s komasacijo, izostanek poimenske opredelitve lastnikov z natančno označenimi zemljišči s podatki iz uradnih evidenc v izreku nedvomno pomeni, da v postopku ni bilo odločeno o predmetu postopka, kar pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Iz obrazložitve odločbe bi moral izhajati seznam z poimensko navedenimi lastniki in površino kmetijskih zemljišč, ki jih vlagajo v komasacijski sklad, poimensko navedeni lastniki, ki se z uvedbo komasacije strinjajo, in izračun površin kmetijskih zemljišč lastnikov, ki se z uvedbo komasacije strinjajo, v primerjavi s površino zemljišč, ki se nahajajo na predvidenem območju komasacije.

Namen komasacije je zaokrožiti kmetijska zemljišča in s tem izboljšati pogoje njihove obdelave. Za razširitev območja komasacije do avtoceste, kot tožnica predlaga, pa ni bilo ugotovljeno, da bi na tem območju prihajalo do težav pri obdelavi kmetijskih zemljišč, pri dostopih do njih oziroma, da bi bila zemljišča preveč razdrobljena in bi bila potrebna uvedba komasacije. Sodišče zato ne more slediti ugovoru tožnice, ki interes v razširitvi območja izkazuje z ohranitvijo obsega lastnega kompleksa.

Pogodbena komasacija kmetijskih zemljišč zakonsko ni predvidena.

Glede na določbo 1. odstavka 65. člena ZKZ, da komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišča približno enake skupne vrednosti, kot je vrednost vloženih zemljišč, daje zakon večjo težo vrednostnemu kriteriju kot površinskemu.