63. člen ZKZ

Odsotnost konkretizirane obrazložitve za točno določen primer, zgolj z navedbo členov določil ZKZ in Pravilnika in odsotnostjo argumentiranega in konkretiziranega odgovora na navedbe strank, ne zadošča za ustrezno obrazloženo odločbo.

Namen komasacijskega postopka ni v ocenjevanju vrednosti nepremičnin v smislu prodajne vrednosti, temveč v zagotovitvi (novih) zemljišč primerljive vrednosti, ob upoštevanju pravil, opredeljenih v 65. členu ZKZ.

Glede na pavšalno obrazložitev, iz katere ni razvidno, ali sta tožeči stranki podali pripombe in ali sta bili vabljeni na ustno obravnavo, sodišče ocenjuje, da je izpodbijana delna odločba v tem delu neobrazložena do te mere, da onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti postopka.

Namen komasacije je, da se zemljišča na komasacijskem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča. Iz predloženih elaboratov in grafičnih prikazov izhaja, da sta tožnika vložila zemljišče v štirih kosih, dobila pa sta ga v dveh. Navedeno gotovo sledi namenu komasacije, ki je v tem, da se zemljišča čimbolj zaokrožijo.

Določbe četrtega odstavka 63. člena ZKZ je tudi po presoji sodišča treba razlagati v pomenu, kot jih je razlagal drugostopenjski organ, da so torej komasacijski udeleženci po preteku osmih dni od izteka roka za razgrnitev posameznega od elaboratov prekludirani v dajanju pripomb na posamezni elaborat.

Tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe ni objektiviziral svojega nasprotovanja vrednotenju zemljišč najmanj na način, iz katerega bi bilo razvidno, vrednotenje katerega zemljišča ni pravilno. Zgolj pavšalna navedba, da ni pravilno vrednotenje parcel, ki ležijo v dveh vrednostnih razredih in predlog, naj se slabše zemljišče enakomerno porazdeli med vse udeležence na tabli, za dokazovanje nepravilnega vrednotenja zemljišč, ki izhaja iz elaborata vrednotenja zemljišč, ne zadostuje, kar je pravilno pojasnil drugostopenjski organ, še posebej ob dejstvu, ko tožnik ugovorov na razgrnjen elaborat vrednotenja zemljišč ni podal, torej je tožnik glede na četrti odstavek 63. člena ZKZ z uveljavljanjem dejstva nepravilnega vrednotenja prekludiran, kar je pravilno pojasnil drugostopenjski organ.

Ker je razgrnitev elaboratov (tudi elaborata o novi razdelitvi zemljišč) v komasacijskem postopku namenjena podajanju pripomb in predlogov komasacijskih udeležencev, sodišče presoja pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja le v zvezi s pripombami oziroma predlogi, ki jih je tožnica podala na zapisnike komasacijske komisije in pravilnost uporabe materialnega prava v zvezi z njihovo zavrnitvijo. Ostale ugovore, ki jih je tožnica navedla v pritožbi in jih ponavlja v tožbi pa le, kolikor kažejo na vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. Uporaba kriterija ˝čimbolj zaokrožena zemljišča˝ ni mogoča, ker tožnica primerjavo oziroma uporabo kriterija izvede zgolj na enem obdelovalnem kosu oziroma na odvzemu enega kosa. Vprašanje uporabe glavnega kriterija se namreč presoja v okviru vseh v komasacijo vloženih zemljišč v primerjavi z dodeljenimi.

Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožnik ugovor o previsokem komasacijskem odbitku uveljavljal v času osmih dni po razgrnitvi prvega elaborata o novi razdelitvi zemljišč, kot tudi ne v času osmih dni po razgrnitvi drugega, zaradi podanih pripomb in predlogov spremenjenega in dopolnjenega elaborata o novi razdelitvi zemljišč. Tožnik ne ugovarja, da organ pri dodelitvi novih zemljišč ne bi upošteval zakonsko dopustne razlike v vrednosti oziroma površini iz 65. člena ZKZ.

Šele s pritožbo uveljavljani ugovor o previsokem komasacijskem odbitku, brez da bi tožnik v pritožbi tudi navedel, zakaj ga ni uveljavljal že v postopku na prvi stopnji, je tako pritožbena novota, ki je organ druge stopnje ni bil dolžan obravnavati (tretji odstavek 238. člena ZUP). Ker se je občina zavezala, da bo izvedla vsa potrebna agromelioracijska dela in s tem zagotovila ustrezen dostop (tudi) do parc. št. 1688, tožnik brez podlage ugovarja, da se ne strinja z odmerjeno mejo te parcele zaradi težje obdelave, saj bo na tak način urejen dostop (drugi odstavek 64. člena ZKZ) in s tem zagotovljena možnost ustrezne obdelave.

Zoper elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju pripombe niso bile podane, zato tožnik z ugovorom nepravilnega vrednotenja zemljišč v tej fazi komasacijskega postopka ne more biti uspešen. ZKZ namreč omejuje podajanje pripomb k elaboratom, ki se v komasacijskem postopku razgrnejo, na čas razgrnitve elaboratov in še osem dni po tem; pripombe se nato obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč.

Tožnika ne nasprotujeta vrednotenju zemljišč in ne zatrjujeta, da jima ne bi bilo dodeljeno zaokroženo zemljišče, ki ustreza usmeritvi gospodarjenja. Na razgrnitveni elaborat nista dala nekih bistvenih pripomb in kot izhaja iz tožbenega ugovora, želita tožnika samo glede na izris parcel v tabli ugotoviti, ali samo njima ni bila dodeljena parcela v ravni liniji oziroma podaljšku hiše. Takšnega tožbenega ugovora pa sodišče ne more upoštevati, ker se v upravnem sporu presoja samo zakonitost izpodbijane odločbe, ki se nanaša na tožnika, za presojo delnih odločb drugih udeležencev v tem istem komasacijskem postopku, pa sodišče nima zakonske podlage.

Če vsem predlogom ni bilo ugodeno, to ne pomeni, da načelo zaslišanja stranke ni bilo spoštovano, saj je uresničitvi tega načela zadoščeno s tem, da je stranki dana možnost, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi. Ker ima obrazložitev drugostopenjskega organa podlago v dejanskem stanu, ugotovljenem v postopku pred prvostopenjskim organom, in v relevantnem materialnem pravu, ustrezno dopolnjuje obrazložitev prvostopenjske odločbe.

Tožnik v pritožbenem postopku ni mogel več z uspehom podajati navedb, da mu niso dodeljena zaokrožena zemljišča, ki bi ustrezala usmeritvi njegovega gospodarjenja, ob tem ko je, kar niti ni sporno, pripombe k elaboratu nove razdelitve lahko poda(ja)l ter so bile te obravnavane ter se je z rešitvami strinjal do te mere, da je zapisnike z dne 5. 3. 2008 in 20. 3. 2008 podpisal. Drugostopenjski organ pa je tožniku tudi pravilno pojasnil, da ni mogoče primerjati vrednosti oziroma kvalitete posamezne dodeljene parcele s posamezno v komasacijski sklad vloženo parcelo, kajti predmet komasacije so vsa vložena in vsa dodeljena zemljišča ter se vrednost vseh dodeljenih zemljišč skupaj primerja z vrednostjo vseh vloženih zemljišč ter da se vložena in dodeljena zemljišča tudi označujejo z vrednostnimi razredi ter pri dodelitvi to ustrezno upošteva. Ugovora nepravilnega vrednotenja zemljišč tožnik torej ni mogel več z uspehom uveljavljati v pritožbenem postopku, niti tega ne more v predmetnem upravnem sporu, kajti v komasacijskem postopku mu je bilo to (da poda pripombe k razgrnjenemu elaboratu vrednotenja zemljišča) omogočeno, pa tedaj pripomb ni uveljavljal.

V zvezi z navedenim sodišče ni upoštevalo tožbene navedbe o večji vrednosti vloženega zemljišča 566 k.o. ... zaradi jesenovih dreves, in tudi ne tožbene navedbe, da so dodeljena zemljišča, na katerih se nahajata požiralnika, manj vredna od vloženih, in tudi ne tožbene navedbe, da je na delu dodeljenih zemljišč odlagališče odpadkov, saj tožnica vrednotenju vloženih zemljišč ni ugovarjala, vrednost dodeljenih zemljišč pa je bila, kot izhaja iz drugostopenjske odločbe, izračunana pravilno in ji tožnica v tožbi ne nasprotuje. Sodišče ugotavlja, da je velikost dodeljenih zemljišč 13.816 m2, vloženih pa 17.261 m2, razlika v velikosti tako znaša 19,95%, in presega tolerančni okvir iz prvega odstavka 65. člena ZKZ UPB-1, ki določa, da razlika v skupni površini vloženih in dodeljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 15% površine. Po mnenju sodišča pa je dopustna prekoračitev predpisanih kriterijev površinskega odstopanja, če je vrednost vloženih in dodeljenih zemljišč enaka, ki pa glede na zgornje navedbe je. Ugovor tožnice, da imajo dodeljena zemljišča težji dostop, ni utemeljen, saj iz spisu priložene mapne kopije katastrskega načrta izhaja, da imajo tam označena dodelje

V zvezi z navedenim pa sodišče ni upoštevalo tožbene navedbe, da so dodeljena zemljišča, na katerih se nahajata požiralnika, manj vredna od vloženih, saj tožnik vrednotenju vloženih zemljišč ni ugovarjal, vrednost dodeljenih zemljišč pa je bila, kot izhaja iz drugostopenjske odločbe, izračunana pravilno in ji tožnik v tožbi ne nasprotuje. Navedbe tožnika, da je do dodeljenih zemljišča težji dostop, zaradi česar je obdelava s kmetijskimi stroji otežena, ni utemeljena, saj iz spisu priložene mapne kopije katastrskega načrta izhaja, da ima tam označeno dodeljeno zemljišče, parc. št. 5194 k.o. ..., urejen dostop (glede na njegovo obliko) iz obeh strani, dodeljeno zemljišče parc. št. 5118 k.o. ... pa iz južne strani, iz česar izhaja, da je do dodeljenih zemljišč zagotovljen dostop. Neutemeljena je tudi tožbena navedba glede neustreznosti oblike dodeljenih zemljišč, saj je v postopku komasacije pomembno, da komasacijski udeleženec dobi čimbolj zaokrožena zemljišča in približno enake vrednosti (v primerjavi z vloženimi zemljišči), oblika dodeljenih zemljišč pa ni zakonski kriterij za novo razdelitev zemljišč.

Iz podatkov upravnega spisa ni razvidno, da bi tožnika pred izdajo izpodbijane odločbe kakorkoli oporekala vrednotenju nepremičnin v elaboratu vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, ki je bil razgrnjen v skladu z zahtevami zakona. V postopku pred izdajo izpodbijane odločbe sta sicer podala pripombe, a le v zvezi s predvideno novo razdelitvijo zemljišč, vrednotenju pa, kot že obrazloženo, nista nasprotovala. Glede na navedeno je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek pritožbenega organa, da pripomb glede vrednosti nepremičnin, ki sta jih tožnika prvič podala šele v pritožbi, pri odločanju ni bilo mogoče upoštevati.

Pravila za dodeljevanje zemljišč so za komasacije, začete pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/86) določena v 88. in 90. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/79 in 11/81).