39. člen ZKZ

Kot izhaja iz ugovora tožnika, namen komasacije zanj ni bil dosežen, saj v komasaciji prejeto zemljišče zaradi nepravilne oblike otežuje obdelavo. Iz prvostopenjske in drugostopenjske odločbe ne izhajajo razlogi, zaradi katerih komasacijska komisija ni sledila pripombam oziroma predlogu tožnika, niti v izpodbijani odločbi niso bile obravnavane okoliščine, da nova razdelitev ne ustreza usmeritvi gospodarjenja tožnika kot enemu izmed kriterijev in pogojev nove razdelitve. Te pomanjkljivosti ni odpravil niti drugostopenjski organ, saj se je (zmotno) skliceval izključno na kriterij čim večje zaokroženosti zemljšč, medtem ko je kriterij čim boljšega upravljanja štel za prvemu podrejen in ga ni upošteval.

To, da komasacijski udeleženec vlaga zemljišča v komasacijski sklad sicer še ne pomeni, da bo zemljišča iz komasacijskega sklada pridobil na istem mestu, kot jih je imel prej, vendar pa morajo biti razlogi za razdelitev zemljišč pojasnjeni, predvsem pa utemeljeni s kriteriji, ki morajo biti vnaprej določeni in spoštovani za vse udeležence enako. Tega pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati in je zato ni mogoče preizkusiti.

Test sorazmernosti posega v lastninsko pravico mora prestati tudi posamični akt, s katerim upravni organ odloča o komasaciji, v tem primeru o uvedbi komasacije, ki vključuje tudi prej našteta zemljišča tožnikov. Zato je bil upravni organ ob uvedbi komasacije dolžan preizkusiti, ali je vključitev zemljišč tožnikov potrebna za dosego cilja komasacije, to je smotrno izrabo kmetijskih zemljišč na konkretnem komasacijskem območju.

ZKZ v 19. členu (med drugim) določa, da odobritev pravnega posla ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije v okviru agrarnih operacij (drugi odstavek 19. člena ZKZ). Po drugem odstavku 39. člena ZKZ je kot agrarna operacija opredeljena med drugim tudi menjava kmetijskih zemljišč. Sodišče sledi stališču tožene stranke, da v obravnavani zadevi ni mogoče govoriti o menjavi kmetijskih zemljišč, kajti eno izmed zemljišč je po namenski rabi v večjem deležu (79 %) opredeljeno kot gozdno zemljišče, ki ga ni mogoče zamenjati s kmetijskim zemljiščem. Ker gre za menjavo kmetijskega zemljišča s pretežno gozdnim ter le v manjšem delu kmetijskim zemljiščem, ta menjava ne sodi med menjavo kmetijskih zemljišč.

Namen komasacije po ZKZ in Pravilniku o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč je zaokrožiti kmetijska zemljišča in s tem izboljšati pogoje njihove obdelave. Iz izpodbijanih odločb ne izhajajo razlogi, zaradi katerih komasacijska komisija ni sledila pripombam oz. predlogom tožnikov. Prav tako niso bile obravnavane navedbe tožnikov, da nova razdelitev ne ustreza usmeritvi gospodarjenja tožnikov, kot enemu izmed kriterijev in pogojev nove razdelitve v skladu s Pravilnikom in ZKZ.

Ker je razgrnitev elaboratov (tudi elaborata o novi razdelitvi zemljišč) v komasacijskem postopku namenjena podajanju pripomb in predlogov komasacijskih udeležencev, sodišče presoja pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja le v zvezi s pripombami oziroma predlogi, ki jih je tožnica podala na zapisnike komasacijske komisije in pravilnost uporabe materialnega prava v zvezi z njihovo zavrnitvijo. Ostale ugovore, ki jih je tožnica navedla v pritožbi in jih ponavlja v tožbi pa le, kolikor kažejo na vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. Uporaba kriterija ˝čimbolj zaokrožena zemljišča˝ ni mogoča, ker tožnica primerjavo oziroma uporabo kriterija izvede zgolj na enem obdelovalnem kosu oziroma na odvzemu enega kosa. Vprašanje uporabe glavnega kriterija se namreč presoja v okviru vseh v komasacijo vloženih zemljišč v primerjavi z dodeljenimi.

Namen komasacije je zaokrožiti kmetijska zemljišča in s tem izboljšati pogoje njihove obdelave. Za razširitev območja komasacije do avtoceste, kot tožnica predlaga, pa ni bilo ugotovljeno, da bi na tem območju prihajalo do težav pri obdelavi kmetijskih zemljišč, pri dostopih do njih oziroma, da bi bila zemljišča preveč razdrobljena in bi bila potrebna uvedba komasacije. Sodišče zato ne more slediti ugovoru tožnice, ki interes v razširitvi območja izkazuje z ohranitvijo obsega lastnega kompleksa.