VSL Sklep I Cp 2512/2017

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep v tč. II/I spremeni tako, da se glasi:

„Zapuščina, ugotovljena v I. točki izreka izpodbijanega sklepa, se prenese v stečajno maso v postopku stečaja zapuščine St .../2017, ki poteka po zapustniku A. A. pred Okrožnim sodiščem v Krškem.“

1Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ugotovilo, da obsega zapuščina po pokojnem 43/50 posameznega dela stavbe št. 9, v stavbi št. 326 k.o. ... (garsonjera na naslovu ...) in dobroimetje na TRR računu pri ... d.d., na dan 25. 4. 2017 v znesku 832,06 EUR, skupna vrednost zapuščine pa znaša 19.528,46 EUR. Nadalje je ugotovilo, da je zapustnik umrl brez oporoke, po oklicu neznanim dedičem pa se k dedovanju ni priglasil nihče. Ker sta Republika Slovenija in Občina ... predlagali omejitev dedovanja v zneskih 1.377,24 EUR oz. 12.301,09 EUR, je v II./I točki izreka sklenilo, da se dedovanje v navedenih zneskih omeji v njuno korist.

2Zoper II./I točko izreka izpodbijanega sklepa se pritožujeta Republika Slovenija in Občina ... Trdita, da sodišče ni odločilo o celotni zapuščini, natančneje o znesku 5.850,13 EUR (razlika med obsegom zapuščine in predlagano omejitvijo dedovanja). Hkrati iz sklepa ni razvidno, do katere vrednosti v denarnem znesku naj se zapuščina omeji, niti na katerem premoženju in v katerih solastniških deležih. Tudi ni razvidno, kolikšen delež sredstev pripada eni ali drugi, zaradi česar sklepa zapuščinskega sodišča ni mogoče realizirati. Občina ... še navaja, da je sodišče z dopisom D 261/2015 z dne 8. 6. 2017 obvestilo upnike o zapuščini brez dedičev, kjer jih je opozorilo, da lahko v šestih mesecih od dneva objave oklica zahtevajo, naj se zapuščina prenese v stečajno maso brez dedičev, ker bo sicer zapuščina prešla v last Republike Slovenije. Tako je sama tudi ravnala in založila predujem za kritje stroškov začetka stečaja zapuščine. Ker se istočasno vodita tako zapuščinski postopek kot postopek stečaja zapuščine, bi moralo zapuščinsko sodišče počakati na pravnomočen zaključek v postopku stečaja zapuščine.

3Pritožbi sta utemeljeni.

4Iz podatkov spisa izhaja:

∙ da se v zapuščinskem postopku po zapustniku A. A. nihče ni priglasil kot dedič,

∙ da sta Republika Slovenija in Občina ... predlagali omejitev dedovanja v skladu s 128. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), in sicer Republika Slovenija za znesek 1.377,24 EUR iz naslova prejemanja varstvenega dodatka, Občina ... pa v višini 12.301,09 iz naslova oskrbnine v domu starejših občanov,

∙ da je Občina ... na podlagi oklica, ki ga je javno objavilo zapuščinsko sodišče vsem upnikom, vložila tudi predlog za prenos zapuščine brez dedičev v stečajno maso,

∙ da je bil pred Okrožnim sodiščem v Krškem s sklepom z dne 11. 8. 2017 začet postopek stečaja zapuščine St .../2017.

5Izpodbijani sklep temelji na stališču, da začetek postopka stečaja zapuščine ni ovira za izdajo sklepa o dedovanju in ugoditev predlogu za omejitev dedovanja na podlagi 128. člena ZD. Očitek Občine ... o zmotnosti navedenega stališča je utemeljen. Pravilno je pritožničino stališče, da se v primeru, ko se začne postopek stečaja zapuščine, vse zapustnikovo premoženje prenese v stečajno maso in se posledično tudi o poplačilu zahtevka na podlagi 128. člena ZD odloči v postopku stečaja zapuščine.

6ZD v 128. členu določa, da se omeji dedovanje premoženja zapustnika, ki je s strani države ali občine prejemal socialnovarstveno pomoč. Omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije oz. občine. Preden zapuščinsko sodišče s sklepom izroči zapuščino brez dedičev državi oziroma občini, objavi oklic upnikom (219. člen ZD v zvezi s 142.a členom ZD), ki lahko v šestih mesecih predlagajo začetek stečaja zapuščine (142.b člen ZD). Stečaj zapuščine se nato izvede v skladu s 414. členom do 418. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).¹

7ZFPPIPP določa, da je namen postopka stečaja zapuščine v zagotovitvi enakomernega poplačila navadnih terjatev upnikov v razmerju do insolventnega zapustnika (415. člen ZFPPIPP). Ker je namen enak kot je namen stečajnega postopka nad pravno osebo, se smiselno uporabljajo pravila o tem stečajnem postopku (416. člen ZFPPIPP).² Če upnik predlaga začetek stečaja zapuščine brez dedičev, se šteje, da je bil zapustnik insolventen (417.c člen ZFPPIPP). Zapuščina je tako del stečajne mase, v katero med drugim spadajo vse stvari, katerih lastnik je bil zapustnik ob svoji smrti (3. odst. 418. člena ZFPPIPP). Velja fikcija, da je ta posledica nastala že z uvedbo dedovanja, torej z zapustnikovo smrtjo (1. odst. 417.d člena ZFPPIPP).

8Po veljavni ureditvi omejitve dedovanja do nje ne pride, če se dediči obvežejo povrniti vrednost dane pomoči. V tem primeru dajalec pomoči v zavarovanje svoje terjatve do njenega poplačila pridobi zastavno pravico. Pravici do povračila se lahko tudi odpove, če je dedič sam potreben pomoči oziroma bi prevzeto premoženje predstavljalo breme. Omejitev dedovanja se izvede s sklepom zapuščinskega sodišča (128. in 129. člen ZD). Cilj navedene omejitve je preprečiti neupravičeno obogatitev dedičev na račun skupnosti (družbe), ki je zapustniku pomagala.³

9Iz navedenih določb izhaja, da se omejitev dedovanja na podlagi ZD ne nanaša na odnos med upniki, temveč na razmerje med dajalcem pomoči (državo oz. občino) in dediči zapustnika, ki je bil za časa življenja prejemnik socialnovarstvene pomoči. Ne glede na to iz vsebine in namena določb o stečaju zapuščine brez dedičev izhaja sklep, da je zapustnikovo premoženje v celoti del stečajne mase, kjer naj se odloča tudi o poplačilu zahtevka na podlagi 128. člena ZD.

10Trenutek uveljavitve novele ZD-C (22. 10. 2016) je v primerjavi z že dalj časa uveljavljenim 128. členom ZD novejši, aktualnejši in kaže na nedvomen namen zakonodajalca, da se zagotovi enakomerno poplačilo navadnih terjatev (vseh) upnikov v razmerju do insolventnega zapustnika (horizontalno razmerje med upniki),⁴ pri čemer naj dajalec socialnovarstvene pomoči nastopa kot le eden izmed potencialnih upnikov v razmerju do zapuščine brez dedičev. Glede na to, da je zapuščina prešla v stečajno maso že s trenutkom zapustnikove smrti, se pravi še pred odločanjem o omejitvi dedovanja v zapuščinskem postopku na podlagi 128. člena ZD, do omejitve pride izključno v razmerju do (obstoječih) dedičev (torej vertikalno razmerje med upnikom in univerzalnim pravnim naslednikom insolventnega dolžnika), pa še to zgolj na podlagi sklepa zapuščinskega sodišča kot skrajno sredstvo.⁵ Glede na to ni utemeljenega razloga, da bi se izven postopka stečaja zapuščine določeni (npr. javnopravni) upniki poplačali (še) v zapuščinskem postopku.⁶ Zoper tak zaključek ne govori le argument, da bi se postopki poplačila upniških zahtevkov po nepotrebnem kopičili (načelo ekonomičnosti), kar bi bilo v nasprotju z osredotočenim (skoncentriranim) poplačilom vseh zapustnikovih upnikov kot smislom stečaja zapuščine z učinkovitim upravljanjem in unovčenjem stečajne mase (1. odst. 227. člena v zvezi s 1. odst. 416. člena ZFPPIPP), temveč predvsem to, da bi lahko bili posamezni upniki v primerljivem pravnem položaju obravnavani neenako (načelo enakega obravnavanja).⁷

11Navedeni zaključek preprečuje tudi čisto praktične zaplete, ki nastanejo kot posledica teka dveh postopkov pred različnimi sodišči. V obravnavani zadevi je namreč Občina ... prijavila isti zahtevek tako v smislu 128. člena ZD kot tudi v smislu predloga za začetek stečajnega postopka na podlagi oklica vsem upnikom (142.a in 142.b člen ZD). Občina ... v trenutku objavljenega oklica upnikom ni mogla vedeti, koliko je (vseh) upnikov, niti kolikšne in kakšne so vse druge zapustnikove obveznosti. Motivirana je bila s posledico: če kot upnica ne bi pravočasno vložila zahteve za prenos zapuščine v stečajno maso, bi zapuščina prešla na državo, ki za zapustnikove obveznosti ne bi odgovarjala (4. točka 3. odst. in 4. odst. 142.a člena ZD). Kot se je izkazalo, je bila nato tudi edina upnica, ki je predlagala prenos zapuščine v stečajno maso, prav občina. Tako bi v primeru, če bi se zapuščina omejila že tekom zapuščinskega postopka, prišlo do situacije, ko bi bila (edina) upnica, ki je postopek stečaja zapuščine predlagala, skupaj z državo že v celoti poplačana. V stečajni masi v postopku stečaja zapuščine, ki bi tako dejansko ostal brez upnikov, pa bi bil še vedno presežek v znesku 5.850,13 EUR. Občina ... bi tako morala v primeru, če bi prišlo do omejitve dedovanja v zapuščinskem postopku, sama unovčevati svoj zahtevek na podlagi izročitvenega sklepa zapuščinskega sodišča (npr. prodaja nepremičnine), že začeti stečaj zapuščine, ki je namenjen prav učinkovitejšemu upravljanju oz. unovčevanju stečajne mase, pa bi bilo treba brez kakršnegakoli dejanja (in upnikov) ustaviti.

12Ker se v stečajno maso v stečaju zapuščine prenese celotno zapustnikovo premoženje (417.c člen ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in II./I točko izreka izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da se zapuščina, ki je bila ugotovljena v I. točki izreka sklepa, prenese v stečajno maso v postopku stečaja zapuščine St .../2017, ki poteka po zapustniku A. A. pred Okrožnim sodiščem v Krškem (3. točka 365. člena in 5. alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

¹ Novela ZD-C, ki je začela veljati 22. 10. 2016, je posegla v določbe ZFPPIPP. Ker je bil v obravnavani zadevi začet stečaj zapuščine po uveljavitvi te spremembe, to je dne 11. 8. 2017, je treba upoštevati ZD-C in spremenjene določbe ZFPPIPP (18. člen ZD-C).
² Več v Plavšak, N.: Razširjena uvoda pojasnila, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, GV Založba, Ljubljana, 2008, str. 293-296 in članek iste avtorice v reviji Pravna praksa, letnik 2013, št. 26, str. 6-8.
³ Prim. odločbi US RS U-I-330/97 z dne 30. 11. 2000 (Uradni list RS, št. 117/00) in U-I-223/08 z dne 8. 4. 2010.
⁴ Prim. sklep VSM I Cp 948/2017 z dne 27. 11. 2017.
⁵ Kot izhaja iz predstavljene zakonske ureditve, do omejitve pride le, če jo dajalec pomoči sploh zahteva, če dediči vrednosti pomoči ne nameravajo sami povrniti in če se tej pravici dajalec pomoči ne odpove.
⁶ Pri tem v tej fazi ni odločilno vprašanje, kakšna je pravna kvaliteta terjatev oz. pravic posamičnih upnikov (npr. izločitvena pravica). Slednje se bo, kot je splošna značilnost vsakega stečajnega postopka, realiziralo v postopku stečaja zapuščine.
⁷ Dejstvo je, da bi bila zapuščina manjša, v kolikor bi zapustnik poplačal dolgove vsem svojim upnikom oz. bi posamezen upnik iz zapuščine prejel manj (ali kaj drugega), če bi se morali hkrati poplačati tudi drugi upniki.