414. člen ZFPPIPP

Glede na to, da je zapuščina prešla v stečajno maso že s trenutkom zapustničine smrti, torej še pred odločanjem o omejitvi dedovanja v zapuščinskem postopku na podlagi 128. člena ZD, zapuščinsko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, saj ni dedičev in ni dedovanja. Določbo 128. člena ZD je treba uporabiti v povezavi z relevantnimi določbami ZFPPIPP, ki ne nudijo utemeljenega razloga za sklep, da bi se izven postopka stečaja zapuščine določeni upniki poplačali že v zapuščinskem postopku. Ni videti tehtnega in razumnega razloga, da bi se v konkretni situaciji glede zapuščine brez dedičev odločalo v dveh postopkih pred različnimi sodišči. Zoper tak zaključek ne govori le argument, da bi se postopki poplačila upniških zahtevkov po nepotrebnem kopičili (načelo ekonomičnosti), kar bi bilo v nasprotju z osredotočenim poplačilom vseh zapustnikovih upnikov kot smislom stečaja zapuščine z učinkovitim upravljanjem in unovčenjem stečajne mase (prvi odstavek 227. člena v zvezi s prvim odstavkom 416. člena ZFPPIPP), temveč predvsem to, da bi lahko bili posamezni upniki v primerljivem pravnem položaju obravnavani neenako (načelo enakega obravnavanja). V tej fazi tako tudi ni odločilno, kakšna je

Dediči so zapustnikovi univerzalni pravni nasledniki. Z uvedbo dedovanja vstopijo v pravni položaj, ki ga je imel zapustnik. Pravni položaj zapustnika pa je bil v obravnavanem primeru zaradi začetka postopka osebnega stečaja nad njim že pred njegovo smrtjo tak, da je njegovo razpolagalno upravičenje s premoženjem, ki spada v stečajno maso, prešlo na upravitelja in stečajni dolžnik z njim ne more več razpolagati (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP). Ker stečajni dolžnik ni imel neomejene lastninske in drugih premoženjskih pravic, saj je pravico razpolaganja pridobil stečajni upravitelj za račun in v imenu upnikov, ki so stranke postopka osebnega stečaja, tudi ni podlage, da bi s smrtjo stečajnega dolžnika na dolžnikove dediče prešla pravica razpolaganja s tem premoženjem. Ker je ZFPPIPP že v postopku osebnega stečaja v prvem odstavku 386. člena dolžniku odrekel razpolagalno upravičenje na premoženju, ki spada v stečajno maso, torej pravica, ki je dolžnik - zapustnik v času svoje smrti ni imel, ob uvedbi dedovanja ni prešla na njegove dediče.

Predmet odločitve, ki je vsebovan v obravnavanem sklepu, je prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti na ločitvenega upnika. Tisti del sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje upravitelju odmerilo sorazmerni del nadomestila za razdelitev, je po vsebini posebni sklep in ni del vsebine sklepa o končni razdelitvi. Zato upnik s tem, ko ni vložil ugovora zoper predlog končne razdelitve, ni izgubil pravice do pritožbe zoper sklep o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je upnik že iz načrta razdelitve posebne stečajne mase, ki je bil objavljen na spletnih straneh AJPES in zoper katerega ni v roku 15 dni vložil ugovora, razčistil vprašanje stroškov prevzema premoženja, zato je sodišče prve stopnje njegovo izjavo o prevzemu tudi pravilno obravnavalo kot veljavno in zavezujočo. Iz razlogov, na katere pazi ob obravnavi pritožbe pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti je razveljavilo del odločitve, ki se nanaša na določitev odložnega pogoja, ker odločitve z odložnim pogojem določba 374. člena ZFPPIPP ne predvideva. Pritožba je namenjena presoji pravilnosti in zakonitosti odločitve prvostopenjskega sodišča in to je dolžan prito

Postopek stečaja zapuščine je dovoljeno voditi nad zapuščino po vsaki umrli fizični osebi (prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP), zato se lahko začne takoj po smrti zapustnika, ne glede na to, ali je do uvedbe oziroma začetka postopka stečaja zapuščine zapuščinsko sodišče izdalo sklep o dedovanju. Procesna dejanja, ki jih je v predhodnem stečajnem postopku po splošnih pravilih upravičen opravljati stečajni dolžnik, je v predhodnem postopku stečaja zapuščine upravičen opravljati dedič. Da bi se predhodni postopek s predlogom sploh lahko opravil, mora biti sodišču identiteta oseb, ki so v predhodni postopek vključene kot stranke (torej dediči), znana, sicer postopka ne more voditi. Identiteto dediča / dedičev kot stranke oziroma tistega, ki nastopa v njegovem imenu, v primeru, če so neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, je dolžan v svojem predlogu navesti vložnik predloga, v konkretnem primeru torej upnik. Če je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da ni dedičev, ali kadar se ne ve, ali je kaj dedičev, pa se v zakonsko določenem roku ni nihče zglasil ter je bilo zato ugotovljeno, da gre za zapuščino brez dedičev, pa mora slednje navesti in tedaj temu primerno oblikovat

Če torej zapuščinsko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, ker ni dedičev, tudi ne odloči o omejitvi dedovanja. Ker pa je zapuščina prešla v stečajno maso že s trenutkom zapustnikove smrti (prvi odstavek 417.d člena ZFPPIPP), ker ni dedovanja in ker je potrebno določbe 128. člena ZD uporabiti v povezavi z relevantnimi določbami ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 128. člen ZD in je materialnopravno zmotno odločilo v točkah II in III izreka ter posledično tudi v točki IV izreka, ko je z napadenim sklepom iz zapuščine izločilo del zapustnikovega premoženja v korist M. in preneslo v stečajno maso zapuščine brez dedičev po zapustniku le preostanek zapuščine.

Pritožnik je kot predlagatelj postopka predlog za začetek postopka stečaja zapuščine vložil, sodišče prve stopnje pa ga je prejelo 14. 5. 2020. Tega datuma ni mogoče spremeniti, kot predlaga pritožnik. Ne gre namreč za nek sodno določeni rok, temveč gre za dejstvo v zvezi z vložitvijo predloga. Rok 15 dni določa tretji odstavek 233. člena ZFPPIPP, ta rok kot zakonsko določen rok pa ni podaljšljiv. Do poteka roka mora biti plačan celoten predujem ali pa mora biti predložena odločba o oprostitvi plačila predujma.

Sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti spada med sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti, zato imajo procesno legitimacijo za pritožbo proti temu sklepu tisti, ki imajo položaj stranke predhodnega postopka. Če so dediči prevzeli (sprejeli) dediščino, premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti (zapuščina), ne preidejo v stečajno maso v stečaju zapuščine, saj so njihovi imetniki že postali dediči, ki so sprejeli dediščino. A v takem primeru vključuje stečajna masa obligacijske (denarne) terjatve zapustnikovih upnikov do dedičev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove obveznosti po 142. členu ZD in denarna plačila, ki jih upravitelj izterja od zapustnikovih dedičev z uveljavitvijo teh terjatev. Zato zaradi enakega obravnavanja vseh zapustnikov upnikov z začetkom stečaja zapuščine preneha pravica posameznega upnika uveljavljati svojo terjatev (neposredno) od posameznega zapustnikovega dediča in hkrati nastane pravica zapuščine (stečajne mase kot premoženja z omejeno pravno subjektiviteto), ki jo v imenu stečajne mase uveljavlja upravitelj, od zapustnikovih dedičev zahtevati plačilo teh terjatev. Da bi morali b

Po ZD je odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove osebna. To se kaže v tem, da upnik zahtevka za plačilo zapustnikovega dolga (praviloma) ne more uveljaviti proti zapuščini, ampak samo proti dediču, kot tudi v tem, da dedič (praviloma) odgovarja za obveznosti zapustnika z vsem svojim premoženjem (tudi z lastnim), in ne samo s podedovanim premoženjem. Vrsta premoženja, s katerim za zapustnikove obveznosti odgovarja dedič, tako ni omejena, omejena je le vrednost premoženja, do katere lahko odgovarja (glej prvi odstavek 142. člena ZD). Izjeme od teh pravil so v zakonodaji posebej določene. Ob odločitvi, da sprejme zapuščino, katere edino vredno premoženje je predstavljalo stanovanje, ki je bilo s hipotekami obremenjeno do celotne vrednosti (za kar je tožnica po lastnih navedbah v tožbi vedela), bi tožnica morala računati s tem, da za dolgove zapustnika ne bo odgovarjala le s podedovanim premoženjem, temveč do višine vrednosti podedovanega premoženja (torej tudi s svojim siceršnjim premoženjem). Hipotekarni upnik, ki je prišel do (delnega) poplačila svoje terjatve v drugem izvršilnem postopku zoper tožnico (do česar je prišlo šele po popolnem poplačilu toženke v prvem izvrš

Če stečajni dolžnik po začetku postopka osebnega stečaja umre in stečajna masa obstoji, se stečajni postopek nadaljuje brez prekinitve kot stečaj zapuščine.

Enak namen vodenja postopka osebnega stečaja in postopka stečaja zapuščine kaže na smotrnost kontinuitete obeh postopkov v primeru smrti stečajnega dolžnika po začetku stečajnega postopka nad kasneje umrlo fizično osebo. Za kontinuiteto govori tudi načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka, saj bi to pomenilo stroškovni in časovni prihranek. Ne bi se spremenil niti časovni okvir za ev. uveljavljanje zahtevka za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, kar je v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov (prim. 47. člen ZFPPIPP). Če stečajna masa obstaja, upniki načelno tudi ne izgubijo pravnega interesa za uresničevanje namena stečajnega postopka, ki je v prvi vrsti v poplačilu upnikov. Z oblikovanjem stečajne mase v postopku osebnega stečaja je bila do neke mere tudi že opredeljena višina poplačila upnikov v postopku stečaja zapuščine. V trenutku smrti stečajnega dolžnika je zgolj tako obremenjeno premoženje prešlo v premoženjsko sfero dedičev. Dedovanje je namreč podlaga za vstop dedičev v zapustnikov položaj tako glede pravic kot glede obveznosti. Bistvena posledica nadaljevanja postopka s postopkom stečaja zapuščine je, da dediči kot

Zaradi enakega obravnavanja vseh zapustnikovih upnikov (prim. 415. člen ZFPPIPP) z začetkom stečaja zapuščine preneha pravica posameznega upnika uveljavljati svojo terjatev (neposredno) do zapustnikovega dediča (drugi odstavek 350. člena v zvezi s petim odstavkom 416. člena ZFPPIPP). Hkrati nastane pravica zapuščine (stečajne mase kot premoženja z omejeno pravno subjektiviteto – prim. prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP), ki jo v imenu stečajne mase uveljavlja upravitelj, od zapustnikovih dedičev zahtevati plačilo teh terjatev (tretji odstavek 350. člena v zvezi s petim odstavkom 416. člena ZFPPIPP). Če je bil zapuščinski postopek že pravnomočno končan (kot v tem primeru), spadajo v stečajno maso terjatve do dedičev za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD (1. točka prvega odstavka 418. člena ZFPPIPP).

Glede na navedbe predlagateljice o prevzemu zapuščine, ki jo sestavljajo avtomobil, več vrednostnih papirjev, gospodarska družba in denarna sredstva, je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da predlagateljica z zapuščino ne razpolaga. Predlagateljica je zapuščino prevzela in v tem obsegu, do višine vrednosti zapuščine v trenutku smrti, odgovarja za obveznosti zapustnika z vsem svojim premoženjem.