415. člen ZFPPIPP

Glede na to, da je zapuščina prešla v stečajno maso že s trenutkom zapustničine smrti, torej še pred odločanjem o omejitvi dedovanja v zapuščinskem postopku na podlagi 128. člena ZD, zapuščinsko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, saj ni dedičev in ni dedovanja. Določbo 128. člena ZD je treba uporabiti v povezavi z relevantnimi določbami ZFPPIPP, ki ne nudijo utemeljenega razloga za sklep, da bi se izven postopka stečaja zapuščine določeni upniki poplačali že v zapuščinskem postopku. Ni videti tehtnega in razumnega razloga, da bi se v konkretni situaciji glede zapuščine brez dedičev odločalo v dveh postopkih pred različnimi sodišči. Zoper tak zaključek ne govori le argument, da bi se postopki poplačila upniških zahtevkov po nepotrebnem kopičili (načelo ekonomičnosti), kar bi bilo v nasprotju z osredotočenim poplačilom vseh zapustnikovih upnikov kot smislom stečaja zapuščine z učinkovitim upravljanjem in unovčenjem stečajne mase (prvi odstavek 227. člena v zvezi s prvim odstavkom 416. člena ZFPPIPP), temveč predvsem to, da bi lahko bili posamezni upniki v primerljivem pravnem položaju obravnavani neenako (načelo enakega obravnavanja). V tej fazi tako tudi ni odločilno, kakšna je

Novejša sodna praksa je zavzela stališče, da se postopek osebnega stečaja v primeru smrti stečajnega dolžnika nadaljuje kot stečaj zapuščine. Nadaljevanje stečajnega postopka zagotavlja varovanje interesov upnikov s poplačilom iz premoženja dolžnika, ki je bil v trenutku smrti insolventen. Poleg nastanka nepotrebnih stroškov zaradi podvajanja pravnih dejanj, ki zmanjšujejo stečajno maso, in časovnega zamika pri poplačilu upnikov, bi nov postopek tudi na novo določal časovne meje uveljavljanja zahtevkov za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, kar bi imelo negativne posledice na poplačilo upnikov. Ustavitev postopka osebnega stečaja bi namreč pomenila, da bi prenehali vsi učinki začetka stečajnega postopka, na kar upravičeno opozarja upravitelj, kar bi bilo nedvomno v škodo upnikov. Smrt dolžnika nima materialnopravnih posledic na pravice upnikov. V trenutku smrti stečajni dolžnik ni imel več upravičenja razpolagati s premoženjem, ki spada v stečajno maso, saj je to zaradi dolžnikove insolventnosti prešlo na stečajnega upravitelja z začetkom postopka osebnega stečaja za račun vseh upnikov stečajnega dolžnika, ki so upravičeni do poplačila iz stečajne mase. Zato

V primeru, če stečajni dolžnik po začetku postopka osebnega stečaja umre, je potrebno torej postopek osebnega stečaja in postopek stečaja zapuščine obravnavati kot en, enovit postopek. Slednje pomeni, da glede na okoliščine konkretnega primera terjatvi upravitelja iz naslova nagrade in nadomestil, ki je sicer nastala v času vodenja postopka osebnega stečaja, a tam še ni bila poplačana, ni mogoče odreči narave stroška stečajnega postopka.

Če torej zapuščinsko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, ker ni dedičev, tudi ne odloči o omejitvi dedovanja. Ker pa je zapuščina prešla v stečajno maso že s trenutkom zapustnikove smrti (prvi odstavek 417.d člena ZFPPIPP), ker ni dedovanja in ker je potrebno določbe 128. člena ZD uporabiti v povezavi z relevantnimi določbami ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 128. člen ZD in je materialnopravno zmotno odločilo v točkah II in III izreka ter posledično tudi v točki IV izreka, ko je z napadenim sklepom iz zapuščine izločilo del zapustnikovega premoženja v korist M. in preneslo v stečajno maso zapuščine brez dedičev po zapustniku le preostanek zapuščine.

Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določbe ZFPPIPP glede na to, da se je nad zapuščino pokojnega prvotnega dolžnika dne 17. 6. 2020 začel postopek stečaja zapuščine. Z začetkom postopka stečaja zapuščine namreč preneha pravica upnikov uveljavljati terjatve do zapustnikovega dediča (te spadajo v stečajno maso na podlagi 1. točke prvega odstavka 418. člena ZFPPIPP), že začeti postopki izvršbe in zavarovanja pa se prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati le na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Po 244. členu ZFPPIPP pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z dnevom objave oklica o začetku stečajnega postopka, ta določba pa se skladno s prvim odstavkom 416. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi za postopek stečaja zapuščine.

Sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti spada med sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti, zato imajo procesno legitimacijo za pritožbo proti temu sklepu tisti, ki imajo položaj stranke predhodnega postopka. Če so dediči prevzeli (sprejeli) dediščino, premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti (zapuščina), ne preidejo v stečajno maso v stečaju zapuščine, saj so njihovi imetniki že postali dediči, ki so sprejeli dediščino. A v takem primeru vključuje stečajna masa obligacijske (denarne) terjatve zapustnikovih upnikov do dedičev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove obveznosti po 142. členu ZD in denarna plačila, ki jih upravitelj izterja od zapustnikovih dedičev z uveljavitvijo teh terjatev. Zato zaradi enakega obravnavanja vseh zapustnikov upnikov z začetkom stečaja zapuščine preneha pravica posameznega upnika uveljavljati svojo terjatev (neposredno) od posameznega zapustnikovega dediča in hkrati nastane pravica zapuščine (stečajne mase kot premoženja z omejeno pravno subjektiviteto), ki jo v imenu stečajne mase uveljavlja upravitelj, od zapustnikovih dedičev zahtevati plačilo teh terjatev. Da bi morali b

Po ZD je odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove osebna. To se kaže v tem, da upnik zahtevka za plačilo zapustnikovega dolga (praviloma) ne more uveljaviti proti zapuščini, ampak samo proti dediču, kot tudi v tem, da dedič (praviloma) odgovarja za obveznosti zapustnika z vsem svojim premoženjem (tudi z lastnim), in ne samo s podedovanim premoženjem. Vrsta premoženja, s katerim za zapustnikove obveznosti odgovarja dedič, tako ni omejena, omejena je le vrednost premoženja, do katere lahko odgovarja (glej prvi odstavek 142. člena ZD). Izjeme od teh pravil so v zakonodaji posebej določene. Ob odločitvi, da sprejme zapuščino, katere edino vredno premoženje je predstavljalo stanovanje, ki je bilo s hipotekami obremenjeno do celotne vrednosti (za kar je tožnica po lastnih navedbah v tožbi vedela), bi tožnica morala računati s tem, da za dolgove zapustnika ne bo odgovarjala le s podedovanim premoženjem, temveč do višine vrednosti podedovanega premoženja (torej tudi s svojim siceršnjim premoženjem). Hipotekarni upnik, ki je prišel do (delnega) poplačila svoje terjatve v drugem izvršilnem postopku zoper tožnico (do česar je prišlo šele po popolnem poplačilu toženke v prvem izvrš

Če stečajni dolžnik po začetku postopka osebnega stečaja umre in stečajna masa obstoji, se stečajni postopek nadaljuje brez prekinitve kot stečaj zapuščine.

Enak namen vodenja postopka osebnega stečaja in postopka stečaja zapuščine kaže na smotrnost kontinuitete obeh postopkov v primeru smrti stečajnega dolžnika po začetku stečajnega postopka nad kasneje umrlo fizično osebo. Za kontinuiteto govori tudi načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka, saj bi to pomenilo stroškovni in časovni prihranek. Ne bi se spremenil niti časovni okvir za ev. uveljavljanje zahtevka za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, kar je v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov (prim. 47. člen ZFPPIPP). Če stečajna masa obstaja, upniki načelno tudi ne izgubijo pravnega interesa za uresničevanje namena stečajnega postopka, ki je v prvi vrsti v poplačilu upnikov. Z oblikovanjem stečajne mase v postopku osebnega stečaja je bila do neke mere tudi že opredeljena višina poplačila upnikov v postopku stečaja zapuščine. V trenutku smrti stečajnega dolžnika je zgolj tako obremenjeno premoženje prešlo v premoženjsko sfero dedičev. Dedovanje je namreč podlaga za vstop dedičev v zapustnikov položaj tako glede pravic kot glede obveznosti. Bistvena posledica nadaljevanja postopka s postopkom stečaja zapuščine je, da dediči kot

Omejitev iz 128. člena ZD velja samo za omejitev dedovanja in se ne uporablja za omejitev stečajne mase v stečaju zapuščine brez dedičev, ko do dedovanja sploh ne pride. V primeru postopka stečaja zapuščine brez dedičev se vse zapustnikovo premoženje prenese v stečajno maso in se tudi o poplačilu zahtevka na podlagi 128. člena ZD odloči v postopku stečaja zapuščine.

Republika Slovenija na podlagi izrecne zakonske določbe prvega odstavka 142.a člena Zakona o dedovanju (ZD) v primeru, ko zapuščina brez dedičev na podlagi 9. člena ZD postane njena lastnina, ne odgovarja več za zapustnikove dolgove. Pravna podlaga za nadaljevanje izvršbe zoper Republiko Slovenijo tako ne obstaja več, zato slednja v izvršilni postopek ne more vstopiti kot novi dolžnik.

Omejitev iz 128. člena ZD velja samo za omejitev dedovanja in se ne uporablja za omejitev stečajne mase v stečaju zapuščine brez dedičev, ko do dedovanja sploh ne pride. Izločitev iz zapuščine po določbi prvega odstavka 128. člena ZD ni dedovanje, vendar do izločitve in pridobitve lastninske pravice Republike Slovenije oziroma občine po tej določbi ne pride, če ni dedičev, pač pa je začet stečaj zapuščine brez dedičev. V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine brez dedičev po določbi 1. točke tretjega odstavka 418. člena ZFPPIPP spadajo vse stvari, katerih lastnik je bil zapustnik ob smrti, in druge premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti. Zakon ne določa nobene omejitve stečajne mase glede zapustnikovega premoženja, ki bi istočasno po določbi prvega odstavka 128. člena ZD prešlo na Republiko Slovenijo oziroma občino.

Zaradi enakega obravnavanja vseh zapustnikovih upnikov (prim. 415. člen ZFPPIPP) z začetkom stečaja zapuščine preneha pravica posameznega upnika uveljavljati svojo terjatev (neposredno) do zapustnikovega dediča (drugi odstavek 350. člena v zvezi s petim odstavkom 416. člena ZFPPIPP). Hkrati nastane pravica zapuščine (stečajne mase kot premoženja z omejeno pravno subjektiviteto – prim. prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP), ki jo v imenu stečajne mase uveljavlja upravitelj, od zapustnikovih dedičev zahtevati plačilo teh terjatev (tretji odstavek 350. člena v zvezi s petim odstavkom 416. člena ZFPPIPP). Če je bil zapuščinski postopek že pravnomočno končan (kot v tem primeru), spadajo v stečajno maso terjatve do dedičev za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD (1. točka prvega odstavka 418. člena ZFPPIPP).

Glede na navedbe predlagateljice o prevzemu zapuščine, ki jo sestavljajo avtomobil, več vrednostnih papirjev, gospodarska družba in denarna sredstva, je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da predlagateljica z zapuščino ne razpolaga. Predlagateljica je zapuščino prevzela in v tem obsegu, do višine vrednosti zapuščine v trenutku smrti, odgovarja za obveznosti zapustnika z vsem svojim premoženjem.

Namen stečaja zapuščine je, da bi vsi upniki iz stečajne mase prejeli poplačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deležih.