VSL Sklep I Cpg 81/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper nalog za doplačilo sodne takse opr. št. VII Pg 959/217 z dne 13. 9. 2017.

2Zoper sklep se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremni tako, da njenemu ugovoru v celoti ugodi in razveljavi izpodbijani plačilni nalog za doplačilo sodne takse ter ugotovi, da je taksa za redni (pravdni) postopek že plačana. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3Pritožba ni utemeljena.

4V predmetni zadevi je tožeča stranka vložila tožbo, s katero zahteva ugotovitev ničnosti dveh prodajnih pogodb in ugotovitev neveljavnosti izpodbijane vknjižbe, izbris materialno neveljavne vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (izbrisna tožba), in sicer glede nepremičnin: ID znak parcela ..., ID znak parcela ..., ID znak del stavbe ..., del stavbe ..., del stavbe ..., del stavbe ..., del stavbe ..., del stavbe ... in del stavbe ... Tožeča stranka je v tožbi ocenila vrednost spornega predmeta na 220.000,00 EUR. Glede na navedeno vrednost spornega predmeta je tožeča stranka ob vložitvi tožbe plačala sodno takso po tar. št. 1111 taksne tarife Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 27/08 s spremembami, ZST-1) v znesku 3.555,00 EUR. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo ugovarjala nepravilnost ugotovljene vrednosti spornega predmeta in sodišču prve stopnje predlagala, da na podlagi 31. člena ZST-1 določi pravo vrednost zahtevka. Sodišče prve stopnje je temu predlogu tožene stranke sledilo (pri čemer je tožeči strani dalo možnost, da se o njem izjavi) ter s sklepom z dne 6. 9. 2017 vrednost spornega predmeta določilo na 10.650.239,74 EUR. Glede na to določitev vrednosti je sodišče prve stopnje tožeči stranki s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse z dne 13. 9. 2017 naložilo, da poravna premalo plačano sodno takso v znesku 70.290,00 EUR. Zoper navedeni plačilni nalog sodišča prve stopnje je tožeča stranka vložila pravočasen ugovor, v katerem je smiselno navedla, da je bila sodna taksa s tem plačilnim nalogom odmerjena neutemeljeno, ker je sodno takso za postopek na prvi stopnji že poravnala v znesku 3.555,00 EUR. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljen.

5Tožeča stranka sodišču očita, da je sodno takso odmerilo od samovoljno določene vrednosti spornega predmeta, za kar v ZPP (44. člen) ni imelo podlage, saj je določitev vrednosti spornega predmeta v primeru nedenarnega zahtevka v dispoziciji tožeče stranke, ki pa je omejena le v primeru očitno previsoke ali prenizke vrednosti, ki vpliva na določitev stvarne pristojnosti ali pravico do revizije, vendar pa v predmetni zadevi s strani tožeče stranke navedena vrednost spornega predmeta (220.000,00 EUR) ne odpira vprašanja o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije (2. odstavek 32. člena in 490. člen ZPP).

6ZST-1 določa v četrtem poglavju (določila 19. do 32. člena) način ugotovitve vrednosti predmeta oziroma zahtevka, ki se v posameznih vrstah postopkov vzame kot podlaga za odmero sodne takse. V 19. členu je določeno, da se sodne takse plačujejo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene po zakonu. Kot podredno pravno podlago določa uporabo določb ZPP, ki se nanašajo na ugotovitev vrednosti spornega predmeta. Odločilna je vrednost zahtevka oziroma predmeta ob vložitvi vloge oziroma opravi dejanja. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek (in takšen je tudi obravnavani primer), je (načeloma) odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (2. odstavek 44. čelna ZPP), ob tem pa ZPP v 3. odstavku 44. člena določa korektivno dolžnost sodišča glede vrednosti spornega predmeta, če je od tega odvisna stvarna pristojnost sodišča ali pravica do revizije. Vendar v predmetni zadevi ne gre za tak primer (kar v pritožbi trdi tudi tožeča stranka), pač pa se je zastavilo vprašanje pravilne vrednosti predmeta kot podlage za odmero sodne takse. V takšnem primeru, torej če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, pa ZST-1, kot specialen predpis, v 31. členu prav tako nalaga sodišču korektivno dolžnost, da na primeren način preveri in določi pravo vrednost predmeta oziroma zahtevka. Na tak način ravna sodišče tudi na ugovor druge stranke, da je navedena vrednost zahtevka oziroma predmeta nepravilna.

7Pritožbeno sodišče soglaša, da je sodišče prve stopnje utemeljeno podvomilo v pravilnost navedene vrednosti spora (220.000,00 EUR¹), saj je ta že na prvi, laični pogled, nepravilna, ker odstopa od razumnih razponov vrednosti konkretnega predmeta (vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pri devetih nepremičninah v centru Ljubljane). Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno uporabilo določbo 31. člena ZST-1 in s sklepom z dne 6. 9. 2017 vrednost spornega predmeta določilo na 10.650.239,74 EUR², ki je tudi po oceni pritožbenega sodišča v konkretni zadevi ustrezna.

8V skladu z 2. odstavkom 32. člena ZST-1 se v primeru, če sodišče po 31. členu ZST-1 določi novo vrednost predmeta, vzame kot podlaga za plačilo takse nova vrednost. Če je nova vrednost višja od prvotne, mora stranka doplačati ustrezen del takse. Glede na vrednost spornega predmeta, kot jo je določilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 9. 2017, sodna taksa po tarif. št. 1111 ZST-1 znaša 73.845,00 EUR, tako da tožeča stranka ni plačala celotne takse za postopek na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje jo je zato, ob upoštevanju že plačane takse v višini 3.555,00 EUR, s plačilnim nalogom z dne 13. 9. 2017 pravilno pozvalo k njenemu doplačilu v znesku 70.290,00 EUR, njen ugovor zoper navedeni plačilni nalog pa je utemeljeno zavrnilo.

9Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

10O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena in 1. odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Znesek naj bi po navedbah tožeče stranke predstavljal razliko (iz naslova kupnine), ki jo mora tožeča stranka povrniti toženi po tem, ko bo vsaka stranka vrnila drugi vse, kar je prejela na podlagi ničnih pogodb, vendar pa, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, navedeno sploh ni predmet zadevnega postopka in ne more biti relevantno za določitev vrednosti spornega predmeta.
² Sodišče prve stopnje je navedeno vrednost določilo glede na javno dostopne podatke o cenitvah nepremičnin na spletnem portalu Geodetske uprave Republike Slovenije.