VSC Sklep III Kp 6636/2016

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1S pritožbeno izpodbijanim sklepom je predsednica senata prvostopenjskega sodišča, na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z 285.e členom ZKP, zavrnila predlog obtoženčevega zagovornika za izločitev dokazov z dne 28. 8. 2017.

2Zoper sklep se je obtoženčev zagovornik pravočasno pritožil iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka in sodišču druge stopnje predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev dokazov v celoti ugodi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zagovornik je v predlogu za ekskluzijo dokazov zavzel stališče, ki ga uveljavlja tudi v pritožbi, in sicer da je obtoženega A. C. policija ob izvedbi hišne preiskave štela za osumljenca uradno pregonljivega kaznivega dejanja, zaradi česar bi ga v skladu z določbo četrtega odstavka 148. člena ZKP bila dolžna seznaniti s tem, katerega kaznivega dejanja je osumljen in kaj je podlaga za sum zoper njega, ter ga poučiti, da ni dolžan ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja, če se bo zagovarjal, pa ni dolžan izpovedovati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo in da ima pravico do zagovornika, ki si ga lahko svobodno izbere, ki je lahko navzoč pri njegovem zaslišanju, ter da se bo lahko vse, kar bo izpovedal, na sojenju uporabilo zoper njega. Že iz same dikcije povzetega zakonskega določila izhaja, kot pravilno razloguje tudi prvo sodišče, da se le-to nanaša na zbiranje obvestil od osumljenca oziroma njegovo zaslišanje, na pa na preiskovalno dejanje hišne in osebne preiskave po 214. členu ZKP. Zakonski pogoji, ki jih določa prvi odstavek 214. člena ZKP za preiskavo stanovanja in drugih prostorov obdolženca ali drugih oseb so: obstoj utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, in da je verjetno, da bo mogoče pri preiskavi obdolženca prijeti ali da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski pregon. S tem preiskovalnim dejanjem se torej od osumljenca kaznivega dejanja ne jemlje izjava, s katero bi se lahko obremenil (t. i. privilegij zoper samoobtožbo), pač pa je namenjeno prijetju obdolženca oziroma zbiranju sledov kaznivega dejanja oziroma predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek. Po 219. členu ZKP je hišna preiskava nezakonita, če je bila opravljena brez pisne odredbe sodišča, ali brez oseb, ki morajo biti navzoče pri preiskavi, ali če je bila opravljena v nasprotju z določbami prvega, tretjega in četrtega odstavka 218. člena ZKP. Šele v teh primerih sodišče svoje odločbe na tako pridobljene dokaze ne sme opreti. Po prejemu odredbe za hišno preiskavo bo torej policija postopala po določbah 215. člena ZKP. Pred njenim pričetkom bo odredbo vročila tistemu, pri katerem naj se preiskava opravi ter ga poučila o pravicah do odvetnika, ki je lahko pri preiskavi navzoč. Če bo oseba želela odvetnika, je policija dolžna počakati najdalj dve uri do njegovega prihoda. Pred pričetkom preiskave se zahteva od tistega, na katerega se nanaša odredba o preiskavi, naj prostovoljno izroči osebo oziroma predmete, ki se iščejo. Preiskava se praviloma opravlja med 6. in 22. uro. Kot pravilno razloguje sodišče v zadnjem odstavku 4. točke obrazložitve pritožbeno izpodbijanega sklepa, so bili vsi zgoraj povzeti pogoji za zakonito izvedbo predmetne hišne preiskave uresničeni, čemur niti predlagatelj ekskluzije dokazov pritožbeno ne oporeka. Glede na zgoraj navedeno gre zato zaključiti, da je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča pravilen in zakonit, saj določbe 214. do 219. člena ZKP pred izvedbo hišne preiskave policiji ne nalagajo dolžnosti, da obdolženca pouči po določbi četrtega odstavka 148. člena ZKP.

5Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo niti kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

6Če bo za obtoženega nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.