VSL Sodba VII Kp 8821/2015

Ob odločanju o pritožbah obeh obdolženih in njunih zagovornikov se ugodi pritožbi zagovornika obdolženega A.A. in se izpodbijana sodba za tega obdolženega in po uradni dolžnosti za obdolženega B.B. spremeni tako, da se

zoper obdolžena A.A. in B.B.

iz razloga po 3. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku

zavrne obtožba,

da sta napadla uradno osebo, ko je ta opravljala naloge policije, s tem ko sta

dne 21. 12. 2012 ob 20.02 v križišču P. in ulice V. napadla policista patrulje PPP C.C., ki je skupaj z Č.Č. skladno z določilom 2. točke 3. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 - 40/2012) opravljal naloge policije, in sicer opravo preizkusa alkoholiziranosti z A.A. zaradi suma storitve prekrška, ob tem pa je slednji policista C.C. z obema rokama začel odrivati, pri tem pa je govoril, da ne gre z njimi, naj se umakne stran, nato pa je policista C.C. B.B. pričel odrivati z obema rokama, ga prijel za desno roko in z levo udaril v predel hrbta, nato pa ga je A.A. še udaril v predel obraza, v nadaljevanju pa sta policista A.A. in B.B. uspela obvladati,

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti po prvem odstavku 300. člena Kazenskega zakonika-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika-1.

Na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obdolžencev in potrebni izdatki ter nagrada njunih zagovornikov, proračun.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obdolžena A.A. in B.B. spoznalo za kriva storitve kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti po prvem odstavku 300. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Izreklo jima je pogojni obsodbi, v katerih je vsakemu določilo kazen šest mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta. Odločilo je, da se bo v primeru preklica pogojne obsodbe obdolžencema na podlagi tretjega odstavka 56. člena KZ-1 v izrečeno zaporno kazen vštela globa, ki sta jo plačala obdolženi A.A. po plačilnem nalogu št. 104912537 in obdolženi B.B. po plačilnem nalogu št. 104912529, in sicer vsak v znesku 375,56 EUR, kar ustreza devetim dnem zapora. Na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da sta obdolžena dolžna plačati stroške kazenskega postopka.

2Zoper sodbo so se pravočasno pritožil:

- obdolženi A.A. smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter s predlogom, da naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ga oprosti obtožbe;

- zagovornik obdolženega A.A. iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, da naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženega oprosti obtožbe oziroma podrejeno, da naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje drugemu sodniku;

- obdolženi B.B. smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter s predlogom, da naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ga oprosti obtožbe;

- zagovorniki obdolženega B.B. iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, da naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženega oprosti obtožbe oziroma podrejeno, da naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Pritožba zagovornika obdolženega A.A. je utemeljena, pritožbeno sodišče pa je izpodbijano sodbo spremenilo tudi po uradni dolžnosti.

4Po preizkusu izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da zagovornik obdolženega A.A. utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo prekršilo kazenski zakon v škodo obdolženega, in sicer glede načela prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari, ker je bilo o obtoženem očitku zoper obdolženega za isto dejanje že pravnomočno odločeno v prekrškovnem postopku.

5Skladno z določbami 31. člena Ustave RS, 10. člena ZKP in 4. člena Protokola številka 7 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin nihče ne sme biti ponovno preganjan ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen (prepoved ponovnega sojenja o isti stvari). Zoper isto osebo za kaznivo dejanje, o katerem že obstaja pravnomočna sodna odločba (res iudicata) se ne sme znova meritorno odločati, v kolikor očitano dejanje temelji na identičnih ali enakih dejstvih, kot tista, ki so bila podlaga predhodno razsojene stvari. To jamstvo mora biti v temelju zagotovljeno tudi, kadar je zoper posameznika še pred uvedbo kazenskega postopka že tekel prekrškovni postopek, ki je bil pravnomočno končan, če narava dejanja in teža predpisane sankcije za prekršek kažeta na to, da je šlo v resnici za kaznivo ravnanje, ki ima naravo "kaznivega dejanja", iz opisa prekrška pa je razvidno, da ta temelji na istem historičnem dogodku, ki je v dejstvih enak oziroma identičen dogodku v novem postopku.¹

6Obdolženima sta bila dne 21. 12. 2012 izdana plačilna naloga zaradi storitve prekrška po drugem odstavku 7. člena Zakona o javnem redu in miru-1 (ZJRM-1)² in prekrška po prvem odstavku 22. člena ZJRM-1³, in sicer obdolženemu A.A. plačilni nalog št. 104912537, obdolženemu B.B. pa plačilni nalog št. 104912529. Zagovornik obdolženega A.A. graja, da je v predmetnem kazenskem postopku obdolženi obravnavan za isto ravnanje, kot v predhodnem prekrškovnem postopku.

7Ker je pri oceni, ali med dejanskim stanjem prekrška ter kaznivega dejanja, katerega sta bila obdolžena z izpodbijano sodbo spoznana za kriva, obstaja identiteta (idem), potrebno pretehtati, ali obravnavano kaznivo dejanje temelji na identičnih ali enakih historičnih dejstvih kot prekrška, ki sta jih storila obdolženca, si je pritožbeno sodišče skladno z določbo tretjega odstavka 377. člena ZKP od policije, kot prekrškovnega organa, priskrbelo konkretni opis ravnanj, ki so bila predmet prekrškovnega postopka, v katerem sta bila obdolženima izdana navedena plačilna naloga.

8Ob primerjavi opisa prekrškov ter obravnavanega kaznivega dejanja pritožbeno sodišče ugotavlja, da obsega opis obravnavanega kaznivega dejanja popolnoma enake očitke, kot izhajajo iz opisa prekrškov, za katera sta bila obdolženemu izdana plačilna naloga. Iz obeh opisov namreč izhaja, da je policist hotel z obdolženim A.A. opraviti preizkus alkoholiziranosti, čemur se je obdolženi upiral tako, da je policista C.C. z obema rokama začel odrivati in pri tem govoril, da ne gre z njim, naj se umakne stran, zatem je obdolženi B.B. pričel policista C.C. odrivati z obema rokama, ga prijel za desno roko in z levo roko udaril v predel hrbta, nato pa je policista C.C. udaril v predel obraza še obdolženi A.A. Ker pravnomočno končan postopek o prekršku in obravnavani kazenski postopek izhajata iz enakega opisa dejanja oziroma identičnih ali v bistvenih enakih dejstev, je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo kršilo načelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari. Podana je kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP, kajti pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) predstavlja okoliščino, ki izključuje kazenski pregon in narekuje izdajo zavrnilne sodbe (3. točka 357. člena ZKP).

9Po navedenem je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi zagovornika obdolženega A.A.. Ker so razlogi, zaradi katerih je pritožbeno sodišče odločilo v korist obdolženega A.A., v korist tudi obdolženemu B.B., kateri se sicer ni pritožil v tej smeri, je pritožbeno sodišče tudi zanj po uradni dolžnosti (čl. 387 ZKP), ter ob pravilni uporabi kazenskega zakona, izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot izhaja iz izreka sodbe (prvi odstavek 394. člena ZKP).

10Glede na sprejeto odločitev pritožbeno sodišče ni presojalo utemeljenosti ostalih pritožbenih očitkov.

11Ker je pritožbeno sodišče obtožbo zoper obdolžena zavrnilo, je na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolžencev in potrebni izdatki ter nagrada njunih zagovornikov, proračun.

¹ Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-24/10 z 19. 4. 2012.
² Kdor se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju, se kaznuje z globo od 417,29 EUR do 834,59 EUR.
³ Kdor ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega ukrepa ali odredbe uradne osebe, se kaznuje z globo od 333,83 EUR do 625,94 EUR.