VSL Sklep Cst 404/2017

I. Pritožba R. B. se zavrže.

II. Pritožba upnika J. L. in dolžnika se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje nad dolžnikom A., d. d., matična števila 000, začelo stečajni postopek (1. točka izreka). Za upravitelja je imenovalo S. Z., za katerega je še ugotovilo, da opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: C., S. Z. s. p., vodenje insolvenčnih postopkov, matična številka: 001 (2. točka izreka).

2Zoper sklep sta vložila skupno pritožbo upnik J. L.¹ in dolžnik. Izpodbijala sta ga v celoti iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da ga v celoti razveljavi in zavrne predlog R. B. in predlog G. d. d. za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, podrejeno pa, da vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

3R. B. se je pritožil le zoper obrazložitev sklepa.

4Predlagatelj G. d. d., je odgovoril na pritožbo dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka. Vztrajal je pri trditvah, da dolžnik z izpeljanim postopkom poenostavljene prisilne poravnave ni odpravil insolventnosti in pritožbenemu sodišču predlagal, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

5Pritožba upnika in dolžnika ni utemeljena, pritožba R. B. pa ni dovoljena.

K pritožbi R. B.

6Pravni interes pritožnika za pritožbo zoper sodno odločbo ni podan, če pritožnik izpodbija le obrazložitev sodne odločbe, ne pa tudi odločitve sodišča. V obravnavanem primeru je odločitev sodišča o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom vsebovana v izreku sklepa (primerjaj z določbo prvega odstavka 242. člena ZFPPIPP). Pritožnik je v pritožbi izrecno navedel, da se strinja s sklepom o začetku stečajnega postopka, zato na njegovo pritožbo, tudi če bi bila utemeljena, drugačne odločitve od odločitve iz izpodbijanega sklepa o začetku stečajnega postopka, pritožbeno sodišče ne bi smelo sprejeti. To pa pomeni, da pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, zaradi česar je pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) in jo je bilo posledično treba zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

K pritožbi J. L. in dolžnika

7Sodišče prve stopnje je začelo stečajni postopek nad dolžnikom na predlog upnice G. d. d.,. Predlog za začetek stečajnega postopka mora vsebovati identifikacijske podatke o dolžniku, opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen in dokaze o teh dejstvih, ter zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne stečajni postopek (1. točka prvega odstavka 232. člena ZFPPIPP). Upnikov predlog za začetek stečajnega postopka mora vsebovati tudi opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da ima terjatev do dolžnika in da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (četrti odstavek 232. člena ZFPPIPP). Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da dolžnik ni ugovarjal trditvam upnika, da ima do dolžnika terjatev na podlagi Pogodbe o kratkoročnem posojilu z dne 23. 10. 2006 z dodatki, v skupni višini 6.825.617,86 EUR, ki je v plačilo zapadla 30. 9. 2011, dolžnik pa je še ni plačal, kljub pravnomočnemu sklepu o izvršbi.

8Dolžnik v pritožbi očita sodišču prve stopnje, da je presojalo pogoje za vložitev predloga zgolj formalno, čeprav naj bi sodna praksa v Republiki Sloveniji potrdila, da zgolj formalno izpolnjevanje pogojev za stečaj ne zadošča za avtomatično ugoditev takemu predlogu. Pri stališču, da mora upnik kot eno izmed predpostavk za podelitev procesne legitimacije izkazati in dokazati, da obstaja možnost, da bo upnik v sledečem stečajnem postopku prišel do (vsaj delnega) poplačila svoje terjatve, se je skliceval na sklep VSL Cst 24/2014. Po vpogledu v navedeni sklep pritožbeno sodišče ugotavlja, da ga pritožnik razlaga drugače, kot izhaja iz obrazložitve tega sklepa. V obrazložitvi sklepa Cst 24/2014 je višje sodišče navedlo, da se lahko dolžnik upira upnikovi procesni legitimaciji za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka tudi z ugovorom zastaranja upnikove terjatve, upnikove pritožbene trditve, da zastaranje pri presoji procesne legitimacije upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka ni pomembno, ker naj bi zastaranje lahko uveljavljal upravitelj šele v izjavi o preizkusu terjatev, pa je kot neutemeljene zavrnilo z obrazložitvijo, da je zastarana terjatev posledično v stečaju (kot generalni izvršbi) neizterljiva ter da je zato podelitev procesne legitimacije upniku smiselna le ob izkazani možnosti, da bo upnik v sledečem stečajnem postopku prišel tudi do njenega poplačila. V konkretnem primeru pa dolžnik ni podal ugovora zastaranja upničine terjatve, ki po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča izvira iz pravnomočnega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kopru Ig 60/2011 z dne 7. 11. 2011, zato se na stališča iz sklepa Cst 24/2014 pritožba neutemeljeno sklicuje.

9Očitek nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pri presoji legitimacije upnice za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, zaradi zmotne uporabe določbe 136. člena ZFPPIPP, ki govori o namenu postopka prisilne poravnave, pa prav tako ni podan, saj je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je postopek poenostavljene prisilne poravnave že pravnomočno končan. Pri tem pa pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se določba sedmega odstavka 152. člena ZFPPIPP v primeru pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave smiselno ne uporablja (drugi odstavek 221.b člena ZFPPIPP), zato na podlagi poenostavljene prisilne poravnave, ki je bila potrjena v času prekinjenega predhodnega stečajnega postopka, sodišče tudi nima podlage za zavrženje upničinega predloga za začetek stečajnega postopka.

10Pri presoji pravilnosti sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom so se izkazale za nepomembne trditve dolžnika, ki se nanašajo na dejanja R. B., saj je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek na podlagi predloga upnice G. d. d., zato se do teh trditev pritožbenemu sodišču ni bilo treba opredeljevati. Posledično pa je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni obravnavalo kot relevantnih stališč upnika E. d.o.o. v zvezi s terjatvijo R. B.

11Upnica G. d. d. je izkazala, da ima dolžnik do nje, na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, obveznost plačila v skupni višini 6.825.617,86 EUR s pripadki, ki je še ni plačal. Dolžnik je ugovarjal, da ima upnica G. d. d. svoje terjatve zavarovane in da se je dolžna poplačati iz zavarovanega premoženja. Dolžnikovo stališče, da zastavni upnik lahko doseže plačilo svoje terjatve le iz premoženja, ki je predmet zavarovanja in da zato ni upravičen predlagati stečajnega postopka nad dolžnikom, je sodišče prve stopnje pravilno kot materialnopravno neutemeljeno zavrnilo. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.

12Na ugovor dolžnika, da bi plačevanje terjatve upnice G. d. d. iz denarnih tokov dolžnika, ki bi jih ustvaril pred iztekom odloženega roka plačila iz sklepa o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi, predstavljalo neutemeljeno priviligiranje te upnice v razmerju do upnikov, ki bodo na podlagi potrjene poenostavljene prisilne poravnave prejeli poplačilo šele v letu 2020, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnik do leta 2020 niti ne načrtuje nobenih denarnih tokov, pač pa je načrt dolžnika za poplačilo vseh terjatev odvisen zgolj od izida pravdnega postopka o plačilu tržnega deleža M. d. d. - v stečaju v D. d.o.o., ki naj bi ga bila dolžna plačati D. d. o. o. družbenici M. d. d. - v stečaju zaradi njenega utemeljenaga izstopa iz družbe. Očitno je, da je sodišče prve stopnje s tem dolžniku odgovorilo, da so njegove trditve o priviligiranju upnice v primeru, če se bo začela poplačevati iz prilivov na njegov račun, nepomembne, saj do take situacije niti ne bo prišlo, ker dolžnik ne načrtuje nobenih tekočih plačil iz poslovanja. Očitek sodišču prve stopnje, da je spregledalo, da dolžnik opravlja dejavnost holdinških družb, pri katerih denarni prejemki iz naslova dezinvestiranja predstavljajo ključen del denarnih tokov podjetja, ni utemeljen, saj dolžnik ni zatrjeval konkretnih drugih poslov dezinvestiranja, ki jih še načrtuje in ki bi jih sodišče prve stopnje lahko upoštevalo. Tega ne trdi niti v pritožbi, razen za dezinvestiranje svoje naložbe, posredno zaradi izstopa hčerinske družbe M. d. d. - v stečaju iz D. d. o. o., kar pa je sodišče prve stopnje upoštevalo pri odgovoru dolžniku o nedovoljeni diskriminatorni obravnavi terjatve upnika v zvezi s terjatvami ostalih upnikov, ki jim je plačilo odloženo.

13Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da na podlagi sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Kopru St ... z dne 26. oktobra 2016, plačilo terjatve upnika G. d. d. ni odloženo. V skladu z določbo četrtega odstavka 221.b člena ZFPPIPP poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za navadne terjatve, ki jih dolžnik navede v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona. Iz izreka navedenega sklepa izhaja, da mora dolžnik terjatve iz posodobljenega seznama navadnih terjatev plačati upnikom 100 odstotno v roku, kot bo izhajal iz sodbe Okrožnega sodišča v Kopru, I Pg 608/2013 oziroma najkasneje v roku 4 let po pravnomočno potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi.

14Terjatve upnika G. d. d. dolžnik ni navedel v posodobljenem seznamu navadnih terjatev upnikov do dolžnika na dan 22. 6. 2016, kar pomeni, da na to terjatev tudi odložitev plačila ne učinkuje. Drugačne pritožbene trditve, s katerimi pritožnika utemeljujeta svoje stališče, da prisilna poravnava učinkuje na ločitvene upnike, niso utemeljene, ker so pravne posledice potrjene prisilne poravnave na terjatve upnikov drugačne od pravnih posledic potrjene poenostavljene prisilne poravnave, ki jo je dolžnik sam izbral za svoje finančno prestrukturiranje, vendar očitno neuspešno, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju. Tudi pritožbene trditve, da se je upnik s potrjeno prisilno poravnavo očitno strinjal, izhajajo iz zmotnega stališča, da bi se moral upnik pritožiti zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, saj zanj, kot je bilo že obrazloženo, ta nima nobenih učinkov. Kot predlagatelju stečajnega postopka mu je zato sodišče prve stopnje v nadaljevanem postopku odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, po potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, pravilno dalo možnost, da dokaže, da dolžnik kljub domnevi prenehanja insolventnosti s pravnomočnostjo sklepa o doseženi poenostavljeni prisilni poravnavi z upniki iz posodobljenega seznama navadnih terjatev, insolventnosti ni odpravil (peti odstavek 14. člena ZFPPIPP).

15Iz posodobljenega seznama navadnih terjatev upnikov do dolžnika v zvezi s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi izhaja, da učinkuje predlagani odlog plačila za skupaj 3.507.431,75 EUR obveznosti dolžnika do upnikov. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tudi po potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi dolžnik upniku G. d. d. še vedno dolguje najmanj 7.000.000,00 EUR, da ta terjatev presega 20 odstotkov zneska vseh dolžnikovih obveznosti in da plačilo te terjatve, s katerim dolžnik zamuja že nekaj let, tudi ni bilo odloženo. Teh dejstev, ki potrjujejo trajno nelikvidnost dolžnika iz prve alineje 1. točke 14. člena ZFPPIPP dolžnik ni uspel izpodbiti. Poleg tega je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da znaša vrednost premoženja dolžnika 1,3 milijona EUR in da je manjša od vsote njenih obveznosti, zaradi česar je zaključilo, da velja tudi domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti dolžnika iz 1. točke tretjega člena 14. člena ZFPPIPP, ki je dolžnik prav tako ni uspel izpodbiti.

16Glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča pravilno uporabilo materialno pravo, pritožnika pa z neutemeljenimi pritožbenimi trditvami, da je sodišče prve stopnje določbe ZFPPIPP upoštevalo zgolj formalno in s tem očitno kršilo določbo 125. člena Ustave, s pritožbo proti začetku stečajnega postopka ne moreta uspeti. Kot je že obrazloženo, se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh relevantnih ugovorov, obrazložitev sklepa pa je tudi mogoče preizkusiti, zato očitek bistvene kršitve določb postopka, smiselno po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ni podan.

17Ker sodišču prve stopnje tudi ni mogoče očitati nobene druge kršitve določb postopka, ki je sicer pritožnika ne uveljavljata, upošteva pa jih pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo upnika J. L. in dolžnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

¹ J. L. je procesno legitimacijo za pritožbo utemeljil na dejstvu, da je upnik dolžnika, kar izhaja iz posodobljenega seznama navadnih terjatev iz postopka poenostavljene prisilne poravnave.