VSL Sodba I Cp 819/2017

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da v 15 dneh od prejema sodbe vzpostavi prejšnje stanje tako, da pooblasti pooblaščeno geodetsko podjetje, ki bo na stroške tožene stranke ponovno namestilo mejnik na tromeji med v izreku navedenimi nepremičninami v k.o. X v točki A, kot izhaja iz sodne poravnave Okrajnega sodišča v Ljubljani N 291/2008 z dne 18. 6. 2013 in skice terenske meritve, ki je njen sestavni del. Toženi stranki je naložilo v plačilo 980,97 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude naprej.

2Zoper sodbo vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP¹. Predlaga razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugim sodnikom.

3V pritožbi navaja, da je sodišče napačno povzelo navedbe tožene stranke o mejnem kamnu, ki je bil postavljen ob temelju hiše tožene stranke. Prezrlo je popravek tožbenih navedb, podan na glavni obravnavi, in v pritožbi izpostavljene toženčeve navedbe. Prekoračilo je trditveno podlago tožeče stranke pri ugotovitvi, da je toženec naročil oziroma da so delavci, ki so zanj delali, odstranili sporni mejnik. Tožnik je izrecno zatrjeval le, da je bil sporni mejnik odstranjen po naročilu toženca. Natančna lega mejnika je ostala neizkazana. Zmotno je stališče sodišča, da bi moral toženec v okviru svojih navedb pojasniti, kje se nahaja sporni mejnik. Ker je zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke z ogledom na kraju samem, je odločitev napačna in je povzročila napačno ugotovitev dejanskega stanja. Nosilni razlog za sprejeto odločitev v prid tožnika je, da je bilo v njegovi izpovedbi manj razhajanj med trditvami in izpovedbo. Dokazna ocena tožnikove izpovedbe pa je arbitrarna, neutemeljena in brez življenjske ocene dejanskega stanja. Ni relevantno, kdo je pokazal mejo, ključno je, da je bila pokazana. Bistveno je, ali drži, da je toženec priči K. naročil izkop mejnika oziroma ali je do izkopa spornega mejnika zaradi danega naročilo prišlo in na katerem mestu. Sodišče v zvezi s tem ni upoštevalo izpovedb toženca, njegove žene ter delavca bagerista. Arbitrarno in mimo trditvene podlage tožeče stranke ugotovi odgovornost toženca kljub dejstvu, da odstranitve ni naročil, češ da je do odstranitve prišlo zaradi razlogov na njegovi strani. Vztraja pri ugovorih, podanih na prvi stopnji (da toženec ni storil očitanega ravnanja, da je opazil, da spornega mejnika ni, da je mejnik lahko zgolj zasipan ali odstranjen ob pluženju snega). Kot zmotno izpodbija dokazno oceno sodišča o možnostih odstranitve ali zasipanja mejnika ob pluženju. Ugovorne trditve so ostale prezrte, izpovedba toženca ni ocenjena, ocena izpovedbe toženca in njegove žene je zmotna. Zmotno sta ocenjeni izpovedbi prič M. in K., zlasti ocena o neverodostojnosti te priče zaradi njenega obnašanja na obravnavi do tožeče stranke, ker slednje ni evidentirano v zapisniku glavne obravnave. Sodišče bi moralo svoja zapažanja vnesti v zapisnik in pravdnim strankam omogočiti izjavo. Opisani dogodek se ni zgodil. Zaznavanje sodišča je očitno napačno in pristransko. V resnici je bil tožnik tisti, ki je med obravnavo žalil toženca, se posmehoval izpovedbam toženca, njegove žene ter priče K., ki jo je verbalno ustrahoval. Pritožbeno sodišče naj upošteva, da je tožnik tisti, ki toženca ves čas nezakonito in protipravno spravlja v podrejeni položaj (samovoljno postavljanje mejnikov, nezakonito žaganje toženčevih dreves, protipravni fizični napadi ipd). Zmotna je dokazna ocena fotografij. Zaključek, da je bil teren na spornem mestu razrit in nato nasut, je arbitraren. Za takšno presojo sodišče brez ogleda na kraju samem nima ustreznega znanja in podlage. Sprejeta odločitev je arbitrarna, samovoljna, razlogovanje sodišča napačno in diskriminatorno, toženca postavlja v neenak položaj, kar pomeni kršitev 14. člena in 22. člena Ustave RS.

4Pritožnik kot nezakonit izpodbija tudi izrek sodbe. Sodišče je prekoračilo tožbeni zahtevek v škodo tožene stranke. Naložilo je krajši rok za prostovoljno izpolnitev (v roku 15 dni od prejema sodbe), kot ga je postavil tožnik (15 dni od izdaje pravnomočne sodbe). Rok za prostovoljno izpolnitev je nepravilno postavljen glede na določbo 313. člena ZPP, ker je prekratek. Dajatveni zahtevek se nanaša na opravo nedenarne terjatve, za katero ZPP dopušča določitev daljšega roka. V obravnavanem primeru je treba angažirati geodetsko podjetje in postavitev mejnega kamna.

5Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Smiselno se zavzema za zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijane sodbe ter priglaša stroške z odgovorom na pritožbo.

6Pritožba ni utemeljena.

7Pritožba uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ne da bi konkretizirano navedla, na katero odločilno dejstvo se nanaša in kateri konkretni listini, zapisniku, ali prepisu zvočnega posnetka nasprotuje. Na navedeno procesno kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Presoja jo le v okviru pritožbenih razlogov. Trditveno in prepričevalno breme, da je do nje prišlo, je na pritožniku. V obravnavanem primeru ga ni zmogel. Z navedbami o napačno povzetih ugovornih navedbah tožene stranke (o času postavitve "neaktualnega" mejnika) ne more uspeti. Protispisnost je podana le pri nasprotju o odločilnih dejstvih med obrazložitvijo sodbe o vsebini dokaznih listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov ter samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi, ne pa če v sodbo niso povzete vse navedbe strank. V tem primeru bi šlo za relativno kršitev četrtega odstavka 324. člena ZPP, ki pa je v obravnavanem primeru ni. Ugovor o "neaktualnem" mejniku, ki naj bi bil po toženčevih trditvah odstranjen ob izvajanju del ob toženčevi stavbi, je namreč v sodbi povzet po odgovoru na tožbo in po dokaznem postopku zavrnjen (dokazna ocena, pojasnjena v razlogih v točki 20 sodbe). Dobesedno prepisovanje navedb strank v sodbo ni potrebno. Zadošča, da sodišče navede ključne zahtevke in ugovore strank ter se do njih opredeli. Tem zahtevam je sodišče zadostilo.

8Pritožba nadalje očita procesno kršitev 2. in 7. člena ZPP, češ da je sodišče odločalo mimo postavljenega zahtevka in mimo trditvene podlage tožeče stranke.

9Z izrekom: "15 dni od prejema sodbe" namesto vtoževanega: "15 dni od izdaje pravnomočne sodbe" sodišče ni prekoračilo tožbenega zahtevka. Ker je tožena stranka kot dolžnik vložila pritožbo zoper sodbo, bo izpolnitveni rok začel teči šele prvi dan po vročitvi sodbe (pritožbenega sodišča), s katero bo odločeno o pritožbi in s katero bo sodba sodišča prve stopnje pravnomočna. Navedeno je pravilno pojasnilo že prvo sodišče, ko se je v obrazložitvi izpolnitvenega roka oprlo na drugi odstavek 320. člena ZPP. Razlogi v točki 21 sodbe so jasni in pravilni, pritožbeno naziranje o prekoračenem tožbenem zahtevku pa zmotno.

10Tudi zatrjevane kršitve razpravnega načela ni. Tožeča stranka je uveljavljala zahtevek po vzpostavitvi prejšnjega stanja glede označitve urejene meje z mejnimi znamenji v naravi. Opirala se je na 127. člen ZEN², po katerem odstranitev mejnikov lahko izvede le geodetsko podjetje, ki ima dovoljenje za izvajanje geodetskih storitev, ali lastniki sosednjih zemljišč sami, če se tako dogovorijo, odstranitev mejnikov v nasprotju z navedenimi določili ZEN pa je prepovedano (prvi, drugi in tretji odstavek 123. člena ZEN). Trdila in dokazovala je, da je bil sporni mejnik odstranjen protipravno - brez njenega soglasja - pri izvajanju zemeljskih del z bagri za toženo stranko ob začetku gradnje prizidka k staremu delu toženčeve stavbe (primerjaj navedbe v točki V na list. št. 23). Pritožbene navedbe, češ da je tožeča stranka trdila le, da je bil sporni mejnik odstranjen po naročilu toženca, so torej protispisne. Trditvena podlaga o protipravnem ravnanju tožene stranke in nastali škodi je bila zadostna za presojo zahtevka za vzpostavitev prejšnjega stanja po materialnopravnih določbah prvega odstavka 164. člena OZ³.

11Pritožnik v sodbi očita še pomanjkljivosti, češ da se sodišče ni opredelilo do toženčevih ugovorov ter do dejstev in dokazov, ki so tožencu v korist (glede "neakutalnega" mejnika, možnostih odstranitve ali zasutja mejnika ob zimskem pluženju, opiranja tožbenih navedb na pričo M.). S tem izraža svoje nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno, kar pa ne zadošča za očitke v kršitvi postopka. Do vseh relevantnih ugovorov tožene stranke, se je sodišče opredelilo in jih po izvedenem dokaznem postopku zavrnilo. Dokaze prosto ocenjuje. Katera dejstva šteje za dokazana, odloči po svojem prepričanju po oceni celotnega dokaznega gradiva. V obravnavanem primeru je dokazna ocena sprejeta skladno z metodološkimi napotki z 8. člena ZPP. Drži, da je sodišče med drugim opisalo tudi dogajanje v sodni dvorani (pri oceni verodostojnosti priče K.), ki ga ni evidentiralo v zapisniku glavne obravnave. Vendar to ne vpliva na pravilnost dokazne ocene. Opravljena je izčrpno, natančno in celovito. Pojasnjena je s popolnimi, dovolj razumljivimi in pravno pravilnimi razlogi, da ji pritožbeno sodišče lahko sledi in ji pritrdi glede vseh ugotovljenih elementov odškodninske obveznosti tožene stranke. Očitane absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne najde. Zavrača očitke o arbitrarnosti odločitve in ugotavlja, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa materialnopravno pravilna.

12Tako nima nobenih pomislekov o pravilnosti dokazne ocene in ugotovitve o obstoju odgovornosti tožene stranke za odstranitev mejnika A z mesta, kamor je bil postavljen ob ureditvi meje v nepravdnem postopku. Pritrjuje njegovi oceni, da sporni mejnik ni le zasut zaradi zimskega pluženja. Toženčeva domneva o tem je bila ovržena že z zaslišanjem izvajalca zimskega pluženja, ki je pojasnil način in smer pluženja. Sodišče je pravilno in popolno ocenilo tudi izpovedbi toženca in njegove žene, na kateri se opira pritožba. Prepričljivo je pojasnilo, zakaj jima ni verjelo (razlogi v točki 17 sodbe). Dokazno breme o obstoju mejnika v točki A je bilo na tožencu, a ga po pravilni oceni sodišča prve stopnje ni zmogel. Dejstvo ali je mejnik (le) zasut oziroma da v naravi še obstoji, bi bilo mogoče ugotoviti z izvedencem geodetske stroke in ne z ogledom sodišča, kot zmotno meni pritožba. Sodišče namreč ne razpolaga s strokovnim znanjem, kje - glede na katastrske podatke - v naravi iskati domnevno zasuti mejnik. Pritožnik izvedenca ni predlagal. Na dokazni predlog z ogledom pa se ne more sklicevati, ker ga ni podal sam, pač pa nasprotna - tožeča stranka. Dejansko stanje o njegovi legi v naravi je bilo spričo dokaj skladnih navedb strank in prič ter predloženih fotografij, na katerih so ga označile, pravilno ugotovljeno. Dejstvo, da ga kljub iskanju v naravi pravdne stranke niso našle, pa po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje (točka 10 sodbe) niti ni bilo sporno.

13Pač pa je bilo sporno, ali je bil ob izvedbi zemeljskih gradbenih del za toženo stranko odstranjen sporni mejnik A urejene meje v nepravdnem postopku ali drug - pravno nerelavanten - stari mejni kamen ob poslopju tožene stranke.

14Sodišče je ugotovilo, da so se ugotovljena zemeljska gradbena dela opravljala po naročilu in v korist tožene stranke v okolici toženčeve hiše oziroma na njegovem dvorišču, da so bila dela opravljena z gradbeno mehanizacijo (bager), da pred izvedbo tožena stranka in izvajalec del nista poiskala mejnikov, do katerih naj bi dela potekala, da je bil ob izvajanju zemeljskih del z bagrom odkopan oziroma zajet sporni mejnik v točki A v bližini drevesa in ne ob poslopju toženca, da je izvajalec del takoj po odstranitvi mejnika o tem obvestil toženca, ta pa je mejnik pospravil, meja pa je s tem v naravi postala nerazpoznavna. Da bi o odstranitvi mejnika toženec vsaj ob izvedbi gradbenih del obvestil tožnika kot mejaša, ni bilo ne trditev ne dokazov.

15Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno in ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil ob izvajanju gradbenih del odstranjen prav sporni mejnik in ne stari mejnik, kot še v pritožbi trdi pritožnik. Oporo zanjo je imelo v zanesljivi izpovedbi priče M. Gre za zanesljivo in z zadevo neobremenjeno pričo, ki je bila neposredni očividec dogodka. Sodišče je prepričljivo pojasnilo, zakaj je verjelo njej, ne pa izvajalcu del - priči K., na katero se opira pritožba. Z zaslišanjem toženca in priče K. se je zanesljivo prepričalo, da pri pripravah na izvedbo zemeljskih del ob meji nista bila dovolj skrbna: toženec kot lastnik zemljišča izvajalcu ni dal dovolj jasnih navodil o poteku meje in obsegu del (ni mu pokazal mejnikov), K. pa se o poteku meje tudi ni zadostno skrbno prepričal pri tožencu, kar je pripeljalo do tega, da je bil pri izvedbi zemeljskih del odstranjen sporni mejnik iz točke A. Nezanesljiva, tožencu prilagojena izpovedba priče K., je bila spričo ugotovljene soodgovornosti za nastanek škodnega dogodka pravilno ocenjena in kot neverodostojna zavrnjena ne glede na pričino obnašanje v sodni dvorani. Sprejete dokazne ocene pritožba ne more z ničemer omajati.

16Po takih dejanskih ugotovitvah je ugotovitev o toženčevi odškodninski odgovornosti pravilno oprta na določila 123. člena ZEN v zvezi z prvim odstavkom 131. člena in prvim odstavkom 164. člena OZ. S spornim mejnikom je bila v naravi označena zemljiško katastrska točka urejene meje med zemljiščema pravdnih strank (šesti odstavek 19. člena ZEN). Na ta način se lahko v naravi označijo zemljiško katastrske točke urejenih mej na zahtevo lastnikov parcel, da je v naravi vidno in jasno, do kam segajo sosednja zemljišča. Med sosedi, obremenjenimi z medsoseskimi spori in slabimi odnosi, kot jih je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče prve stopnje (razlogi v točki 13), je v naravi označena meja ključnega pomena. Vsakršno izvajanje zemeljskih del v bližini mejnih znamenj zato od naročnika terja posebno skrbnost. Z natančnimi navodili izvajalcu del mora poskrbeti, da ostanejo v naravi postavljena mejna znamenja nedotaknjena. Če kljub potrebni skrbnosti pri izvajanju del pride do odstranitve mejnih znamenj, in se sosed s tem ne strinja, mora naročnik del na svoje stroške preko ustreznega postopka in pooblaščenega geodetskega podjetja poskrbeti za vzpostavitev stanja, kakršno je bilo, preden je prišlo do odstranitve mejnikov (123. člen ZEN). Ker se toženec kljub ugotovljenemu protipravnemu ravnanju temu upira, je sodišče tožbenemu zahtevku upravičeno ugodilo.

17Odločitev je materialnopravno pravilna tudi glede dolžine izpolnitvenega roka. Paricijski rok je zakonski rok. Če ni v posebnih predpisih drugače določeno, znaša za izpolnitev dajatve 15 dni. Drži, da sme sodišče za nedenarne dajatve določiti tudi daljši rok. Ugovor, da je določeni izpolnitveni rok prekratek, je materialnopravne narave. Sodišče o njem odloča v okviru podane trditvene podlage strank. Pritožnik na prvi stopnji ni navajal, da je 15 - dnevni rok, kot ga je predlagala tožeča stranka, prekratek. Čeprav na nedovoljene, prepozne in zato neupoštevne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP) ne bi bilo treba odgovarjati, pritožbeno sodišče dodaja, da določeni izpolnitveni rok ni nerealen. Postopek označitve urejene meje z mejnimi znamenji v naravi ni upravni postopek z ugotavljanjem dejanskega stanja, marveč tehnični postopek, o katerem geodetsko podjetje zgolj obvesti lastnike sosednjih parcel in o označitvi urejene meje v naravi izdela tehnično poročilo, slednjega pa pošlje lastnikom parcel, katerih meja je bilo označena, lastnikom sosednjih parcel in geodetski upravi (44. člen ZEN). Naloženo dajatev - pooblastitev geodetskega podjetja za izvedbo postopka označitve urejene meje z mejnimi znamenji v naravi je tudi po presoji pritožbenega sodišča mogoče izpolniti v določenem izpolnitvenem roku.

18Pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in nanj pravilno uporabilo materialno pravo. Pri odločanju ni zagrešilo uveljavljenih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353.člen ZPP).

19O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela. Zato ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP). Ker tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločanju na drugi stopnji, naj po načelu potrebnosti tudi ona sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Zakon o evidentiranju nepremičnin, Ur. l. RS, št. 47/2006 s spremembami.
³ Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami.