VSRS Sklep II DoR 159/2015

I. Šteje se, da sta tretja in peta tožnica predlog umaknili.

II. Sicer se revizija dopusti glede pravilnosti preizkusa presoje o obstoju veljavnega pravnega naslova za uporabo sporne nepremičnine s strani toženca in posledične ocene o neobstoju elementa neupravičene obogatitve.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke, da je toženec dolžan prvemu tožniku plačati 12.754,80 EUR, drugemu tožniku in peti tožnici vsakemu 6.377,40 EUR ter tretji in četrti tožnici vsaki 3.188,70 EUR, vsem skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 3. 2011 dalje. Tožnikom je naložilo plačilo pravdnih stroškov toženca.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da tožniki sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

3Tožniki so zoper sodbo sodišča druge stopnje vložili predlog za dopustitev revizije. Navajajo, da gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Predlagajo dopustitev revizije glede vprašanj:

- Ali je mogoče razlagati določilo drugega odstavka II. točke pogodbe z dne 1. 12. 1992, ki pravi: "V zamenjavo za predajo stanovanjskih enot Občina C. odda v brezplačen najem K. naslednje prostore: (...) druga alineja: ..., parc. št. 1184/1 in 1184/2, vl. št. ... (...)" kot odplačen najem in ali je sodišče kršilo določbo 26. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), ker je naravo najema iz te pogodbe razlagalo v nasprotju s pogodbenimi določili in ali je sodišče na ta način kršilo določbo 82. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) oziroma 99. člena ZOR (odločitev II Ips 772/2007, III Ips 111/2006 in še druge)?

- Ali je drugostopenjsko sodišče s potrditvijo odločitve prvostopenjskega sodišča in njegovih razlogov kršilo 567. člen ZOR in določbe 10., 11., 12. in 19. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju ZPSPP), ker je posest poslovne stavbe s strani T., Š. in G. razlagalo kot upravičenje, izvirajoče iz odplačnega najema (po pogodbi z dne 1. 12. 1992) in kot najem oziroma podnajem? Ali je kršilo določbo 37. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) na škodo tožnikov (do vrnitve premoženja v postopku denacionalizacije last Občine C., K., d. d. pa je bil v stečajnem postopku od 16. 3. 1999) z oceno, da je dana pravica T., G. in Š., da razpolagajo s tujo nepremičnino iz upravičenja, izvirajočega iz pogodbe z dne 1. 12. 1992? Ali je sodišče kršil določbo 605. člena OZ, ker je dogovor z dne 30. 9. 2007, sklenjen med T., G. in Š. ter tožencem, razlagalo kot podnajem? Ali je sodišče kršilo tudi določbe 22. in 32. člena ZPSPP?

- Ali je sodišče z odločitvijo kršilo 37. člen SPZ in tudi določbi 67. in 33. člena Ustave?

- Ali je sodišče kršilo 190. člen OZ, ker v času po tožencu zatrjevanih investicij v sporno nepremičnino tožniki, niti njihov pravni prednik niso bili lastniki sporne nepremičnine in tako ni prišlo do premika investicij v njihovo premoženje? Ali je bila prekršena ta določba tudi v povezavi s 198. členom OZ?

- Ali je z odločitvijo dejansko kršen tudi 25. člen Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), saj so bile denacionalizacijskemu upravičencu nepremičnine vrnjene v last in posest, ne da bi bila postavljena zahteva kogarkoli do obogatene vrednosti vrnjenega premoženja?

- Ali je z dogovorom z dne 30. 9. 2007 kršeno tudi načelo vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ upoštevaje, da je bila sporna nepremičnina upravičencu vrnjena z odločbo z dne 10. 12. 2007? Ali je sodišče z razlago dogovora z dne 30. 9. 2007 kršilo določbi 88. člena ZDen in 86. člena OZ in ker je ocenilo, da nična pogodba lahko konvalidira?

- Ali je drugostopenjsko sodišče kršilo 190. člen OZ tudi v pogledu vzročnosti, glede na prej postavljeno vprašanje in dejstvo, da so tožniki nepremičnino podedovali po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu? Ali je sodišče kršilo njihovo lastninsko pravico iz 37. člena SPZ?

- Ali je sodišče kršilo 190. člen OZ, ker je uporabo te določbe razlagalo skozi obogatitev toženca in ne skozi prikrajšanje tožnikov (sklicujejo se se na II Ips 364/2000, II Ips 253/2007, II Ips 589/2008, II Ips 626/2008 in še druge)?

4Ker ob vložitvi predloga za dopustitev revizije ni bila plačana sodna taksa, je Vrhovno sodišče pozvalo tožnike na plačilo takse s plačilnimi nalogi, s katerimi jim je določilo rok za plačilo in jih opozorilo na posledice neplačila (prvi in drugi odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Tožniki so plačilni nalog po svojem pooblaščencu prejeli 7. 5. 2015, takse pa v danem roku nista plačili tretja in peta tožnica. V skladu s tretjim odstavkom 105. člena ZPP se zato šteje, da sta tretja in peta tožnica predlog umaknili.

5V zvezi s predlogom ostalih tožnikov je Vrhovno sodišče ocenilo, da so glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku), zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.