VSL Sklep R 188/2017

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

1Tožnik je vložil tožbo proti tožencu in zoper njega naperil dva zahtevka. Prvi se glasi na plačilo odškodnine 20.000 EUR, z drugim pa zahteva od toženca, da na svoje stroške odredi objavo preklica trditev in opravičila v časopisih in na spletnih straneh, pri čemer je kot vrednost spornega predmeta za slednjega navedel 1.000 EUR.

2Okrožno sodišče v Ljubljani je ob predhodnem preizkusu tožbe izdalo sklep, s katerim se je izreklo za nepristojno. V razlogih je pojasnilo, da sta zahtevka dva, pri čemer nobeden ne presega 20.000 EUR, zato je za sojenje o obeh pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

3Okrajno sodišče v Ljubljani je spis prejelo 19. 9. 2016, 8. 6. 2017 pa je sprožilo spor o pristojnosti. V obrazložitvi kompetenčnega spora okrajno sodišče navaja, da gre za isto pravno in dejansko podlago, kadar vsi zahtevki izvirajo iz istega historičnega dogodka, za obstoj pravne podlage pa zadošča, da so vsi zahtevki odškodninske narave. Pristojnost je treba določiti na podlagi seštevka vrednosti spornih predmetov, ta pa v konkretnem primeru presega 20.000 EUR, zato je pristojno okrožno sodišče.

4Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

5V Republiki Sloveniji je na podlagi drugega odstavka 99. in drugega odstavka 101. člena ZS civilno sodstvo organizirano tako, da na prvi stopnji v pravdnih zadevah sodijo okrajna in okrožna sodišča, ki med seboj niso v hierarhičnem razmerju. Za razmejitev pristojnosti med njimi sta odločilni merili vrednost spornega predmeta in pravni temelj spornega razmerja. Izhodišče razmejitve naj bi bilo, da okrajna sodišča sodijo v manj pomembnih in v pravnem pogledu manj zahtevnih sporih, okrožna sodišča pa so pristojna v zadevah, ki zahtevajo kompleksno poznavanje pravnih vprašanj in imajo za pravdne stranke večjo težo.¹

6Sledeč zapisani logiki okrajna sodišča ne smejo soditi v zadevah iz pristojnosti okrožnega sodišča, ta pa bi, vajena odločanja v pomembnejših in zahtevnejših zadevah, načeloma lahko sodila tudi v zadevah iz pristojnosti okrajnega sodišča. Zaradi navedenega ZPP v drugem odstavku 19. člena predpisuje, da se lahko okrožno sodišče po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga ta lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Ta omejitev pa ne velja za okrajna sodišča.

7ZPP v 41. določa, da se pristojnost določi po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, če tožeča stranka s tožbo uveljavlja proti toženi stranki več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago (prvi odstavek), če sta ti različni (ali če je tožencev več) pa se pristojnost določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek).

8Okrožno sodišče je uporabilo drugi odstavek 41. člena ZPP, okrajno sodišče pa v obrazložitvi kompetenčnega spora meni, da je to nepravilno. In ima prav. Analiza tožbenih navedb namreč pokaže, da tožnik oba zahtevka proti tožencu temelji na istem dejanskem stanju (objavi več časopisnih člankov/prispevkov). Drži (v obrazložitvi sklepa o nepristojnosti sicer nezapisano stališče), da je pravna podlage za prvi zahtevek 179. člen, za drugega pa 178. člen OZ, vendar ima okrajno sodišče prav, ko opozarja, da je pravna podlaga pri obeh enaka - odškodninska. Zgolj zato, ker bo/bi bilo treba ob sojenju uporabiti drug člen zakona (pri čemer sta oba umeščena v isto poglavje in oba urejata oblike odškodninskih sankcij), še ni mogoče reči, da je pravna podlaga različna ter nato za določanje pristojnosti uporabiti drugi odstavek 41. člena ZPP. Resda je bila sodna praksa na tem področju nekdaj drugačna², vendar teorija zavzema drugačno stališče³, ki mu sledi tudi novejša sodna praksa⁴.

9Seštevek vrednosti spornega predmeta po obeh zahtevkih je 21.000 EUR, zato je v skladu s prvim odstavkom 32. člena ZPP za sojenje pristojno okrožno sodišče, in to glede na pravila o krajevni pristojnosti Okrožno sodišče v Ljubljani.

¹ Tako Betetto, N., v Komentarju ZPP, 1. knjiga, str. 30.
² Zobec, J., Komentar ZPP, 1. knjiga, str. 220.
³ Zobec, J., Komentar ZPP, 1. knjiga, str. 221 in naslednje.
⁴ Primerjaj npr. sklepe VSL II Cp 3284/2016 s 6. 1. 2017, VSC sklep R 39/2016 s 5. 1. 2017, VSC sklep R 40/2016 s 5. 1. 2017, VSL sklep I Cp 3191/2016 s 14. 12. 2016 in drugi.