Zakon o državnem odvetništvu (ZDOdv)

Ta zakon ureja položaj, pristojnosti in organizacijo državnega odvetništva, pristojnosti in posebnosti delovno-pravnih razmerij državnih odvetnikov, nadzor nad delom državnega odvetništva in druga vprašanja, povezana z delovanjem državnega odvetništva.

(1)S tem zakonom se ustanavlja Državno odvetništvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državno odvetništvo) kot državni organ, ki je pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti samostojen in avtonomen v skladu z določbami tega zakona.

(2)Državno odvetništvo opravlja strokovne naloge na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov države prek pravnega zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji, pred tujimi sodišči in tujimi arbitražami ter pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami.

(3)Državno odvetništvo opravlja tudi naloge pravnega svetovanja, mirnega reševanja sporov v predhodnem postopku in druge naloge, določene s tem ali drugimi zakoni.

(4)Naloge državnega odvetništva opravljajo generalni državni odvetnik oziroma generalna državna odvetnica (v nadaljnjem besedilu: generalni državni odvetnik), namestnik generalnega državnega odvetnika oziroma namestnica generalnega državnega odvetnika (v nadaljnjem besedilu: namestnik generalnega državnega odvetnika), višji državni odvetnik oziroma višja državna odvetnica (v nadaljnjem besedilu: višji državni odvetnik), državni odvetnik oziroma državna odvetnica (v nadaljnjem besedilu: državni odvetnik) in kandidat za državnega odvetnika oziroma kandidatka za državnega odvetnika (v nadaljnjem besedilu: kandidat za državnega odvetnika).

(5)Ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), skladno z določbami tega zakona nadzoruje delo državnega odvetništva.

(1)Državno odvetništvo ščiti premoženjske in druge pravice in interese Republike Slovenije in s tem krepi delovanje pravne države.

(2)Državno odvetništvo deluje strokovno in ob upoštevanju interesov stranke, ki jo zastopa, v skladu z načelom medsebojnega zaupanja.

(3)Državno odvetništvo se z namenom razbremenitve dela sodišč zavzema za mirno reševanje sporov v predhodnem postopku.

(4)Državno odvetništvo z ustrezno teritorialno organizacijo zunanjih oddelkov zagotavlja enakomerno izvajanje pristojnosti na celotnem ozemlju Republike Slovenije.

(5)Ministrstvo upošteva samostojnost izvajanja pristojnosti državnega odvetništva in ne sme posegati v odločitve državnih odvetnikov v posameznih zadevah.

Predstojnik državnega odvetništva je generalni državni odvetnik.

Poslovanje državnega odvetništva ureja podzakonski predpis, ki ga po predhodnem mnenju generalnega državnega odvetnika sprejme minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister).

(1)Državno odvetništvo posluje v slovenskem jeziku.

(2)Na območjih občin, v katerih živi avtohtona italijanska ali madžarska narodna skupnost, državno odvetništvo posluje tudi v jeziku narodne skupnosti, če stranka v postopku, ki živi na tem območju, uporablja ta jezik.

(3)Stroški, povezani z uporabo jezika pripadnikov italijanske ali madžarske narodne skupnosti pri poslovanju državnega odvetništva, se izplačajo iz sredstev za delo državnega odvetništva.

(1)Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo državnemu odvetništvu na njegovo zahtevo brezplačno posredovati osebne in druge podatke in obvestila ali pojasnila, potrebna za zastopanje v posamezni zadevi. V ta namen lahko državno odvetništvo zahteva od pristojnega organa, da mu brezplačno posreduje na vpogled spis o posamezni zadevi ter nadalje uporabi podatke iz njegove vsebine.

(2)Državno odvetništvo ima na podlagi tega zakona ali drugih zakonov, ki določajo njegove pristojnosti, zaradi obravnavanja in reševanja posamezne zadeve pravico do brezplačnega dostopa oziroma brezplačnega neposrednega elektronskega dostopa do informatiziranih vpisnikov sodišč in vseh javnih knjig, registrov in uradnih evidenc, ki jih upravljajo organi javnega sektorja v informatizirani obliki. V navedene zbirke podatkov dostopa z navedbo namena dostopa in opravilne številke zadeve državnega odvetništva. Državno odvetništvo lahko v podatke iz zbirk podatkov vpogleda, jih kopira, prepiše ali izpiše in naprej obdeluje v postopkih, v katerih izvršuje svoje zakonsko določene pristojnosti.

(3)Pri dostopu do vsebine zbirk osebnih podatkov, evidenc ali registrov, ki vsebujejo občutljive osebne podatke, se način dostopa in sistem zavarovanja osebnih podatkov določita v podzakonskem predpisu, ki ureja poslovanje državnega odvetništva, po pridobitvi predhodnega soglasja informacijskega pooblaščenca.

(4)Pooblaščene osebe iz drugega ali tretjega odstavka 20. člena tega zakona za izvajanje svojih nalog po tem zakonu pridobivajo in obdelujejo podatke iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena preko državnega odvetništva ali samostojno.

(1)Stroški zastopanja državnega odvetništva se v postopkih pred sodišči in drugimi organi obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve.

(2)Sredstva iz prejšnjega odstavka so prihodek proračuna Republike Slovenije.

Sredstva za delo državnega odvetništva se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

Če bi državno odvetništvo moralo izvrševati svoje zakonsko določene pristojnosti v določeni zadevi za subjekte, katerih koristi in interesi si nasprotujejo, opravlja strokovne naloge za Republiko Slovenijo.

Državno odvetništvo varuje javni interes v upravnem sporu in drugih primerih, ki jih določa zakon.

(1)Državno odvetništvo pred sodišči v Republiki Sloveniji zastopa državo in državne organe.

(2)V postopku zaradi insolventnosti pri prijavi in uveljavljanju terjatev iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in obveznega zdravstvenega zavarovanja, za katere zakon določa, da jih je pristojna pobirati Finančna uprava Republike Slovenije, državno odvetništvo zastopa tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, razen če se temu odpovesta.

(3)Javna agencija, javni sklad, javni zavod, javni gospodarski zavod, samoupravna lokalna skupnost, javno podjetje ali gospodarska družba, ki je v celoti v lasti države, lahko predlagajo, naj jih v posameznem postopku pred sodišči v Republiki Sloveniji, ki je zanje in za Republiko Slovenijo izjemnega pomena, zastopa državno odvetništvo. Državno odvetništvo lahko zastopanje navedenih subjektov odkloni z obrazloženim mnenjem generalnega državnega odvetnika.

(4)Pri zastopanju subjektov iz tega člena državni odvetnik opravlja vsa procesna dejanja, kot jih je v postopku upravičena opravljati stranka ali udeleženec.

(1)Pred upravnimi organi v Republiki Sloveniji državno odvetništvo zastopa subjekte iz prejšnjega člena na podlagi pooblastila za zastopanje.

(2)Državno odvetništvo mora sprejeti pooblastilo za zastopanje subjektov iz prvega odstavka prejšnjega člena pred upravnimi organi. Državno odvetništvo lahko sprejem pooblastila za zastopanje subjektov iz tretjega odstavka prejšnjega člena pred upravnimi organi odkloni z obrazloženim mnenjem generalnega državnega odvetnika.

Če državno odvetništvo odkloni zastopanje po tretjem odstavku 12. člena tega zakona ali prevzem pooblastila za zastopanje po prejšnjem členu (spor o prevzemu zastopanja), o vprašanju, ali naj državno odvetništvo prevzame zastopanje posameznega subjekta, odloči Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na zahtevo tega subjekta.

(1)Državni odvetnik sme v posamezni zadevi pritegniti k sodelovanju zunanje strokovnjake, če oceni, da potrebuje njihovo pomoč glede posameznih strokovnih vprašanj in bo to pripomoglo k hitrejši razjasnitvi zadeve.

(2)Državno odvetništvo vodi in na svoji spletni strani redno objavlja evidenco zadev iz prejšnjega odstavka z navedbo strokovnjakov, ki so v posamezni zadevi sodelovali z državnim odvetnikom.

(1)Državni odvetnik samostojno opravlja naloge pravnega zastopanja v posamezni zadevi.

(2)Zastopani subjekti državnemu odvetniku nemudoma posredujejo informacije o zadevi, s katerimi razpolagajo, zlasti poročila, pojasnila in druge podatke po kronološkem vrstnem redu nastanka.

(3)Za začetek postopka ali vključitev v postopek, pripoznanje zahtevka, odpoved zahtevku, poravnavo, umik tožbe ali drugega začetnega procesnega akta, vložitev, odpoved ali umik pravnega sredstva je potrebno soglasje državnega odvetnika in zastopanega subjekta.

(4)Če državni odvetnik in zastopani subjekt ne dosežeta soglasja glede procesnih dejanj iz prejšnjega odstavka, državni odvetnik zastopanemu subjektu poda pisno obrazložitev nameravanega procesnega dejanja.

(5)Po prejemu obrazložitve iz prejšnjega odstavka lahko zastopani subjekt nemudoma zahteva obrazloženo mnenje vlade, na katero je državni odvetnik vezan.

(6)Če zastopani subjekt v sedmih dneh po prejemu pisne obrazložitve državnega odvetnika ne zahteva obrazloženega mnenja vlade, državni odvetnik po svoji presoji opravi procesno dejanje iz tretjega odstavka tega člena.

Državno odvetništvo zastopanim subjektom redno in na njihovo zahtevo poroča o zadevah, v katerih jih zastopa.

(1)Sodišča in drugi organi, pred katerimi državno odvetništvo zastopa subjekte iz 12. člena tega zakona, vročajo vsa pisanja sedežu ali zunanjemu oddelku državnega odvetništva, ki je v obravnavanem primeru pristojen za zastopanje.

(2)Vročitev, ki ni opravljena v skladu s prejšnjim odstavkom, nima pravnega učinka.

(1)Državno odvetništvo zastopa Republiko Slovenijo pred tujimi sodišči in tujimi arbitražami.

(2)V primerih, ko državno odvetništvo zaradi dejanskih ali pravnih ovir ne more opravljati nalog zastopanja, vlada na predlog generalnega državnega odvetnika za zastopanje v posamezni zadevi pooblasti drugo strokovno usposobljeno domačo ali tujo pravno ali fizično osebo. Ta oseba državno odvetništvo redno obvešča o poteku postopka in se z njim posvetuje.

(3)V delovnopravnem, civilnem ali izvršilnem postopku pred tujim sodiščem, v katerem se uporablja tuje pravo in se nanaša na delovanje predstavništva Republike Slovenije v državi sprejemnici, lahko vodja diplomatskega predstavništva Republike Slovenije za zastopanje pooblasti strokovno usposobljeno tujo fizično ali pravno osebo. Vodja diplomatskega predstavništva o tem nemudoma obvesti državno odvetništvo.

(4)Državno odvetništvo v svojem finančnem načrtu zagotavlja pravice porabe za kritje stroškov zastopanja v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena. V primerih iz tretjega odstavka tega člena, ko vodja diplomatskega predstavništva Republike Slovenije za zastopanje pooblasti strokovno usposobljeno tujo fizično ali pravno osebo, pravice porabe za kritje teh stroškov v svojem finančnem načrtu zagotovi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

(1)Republiko Slovenijo pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami zastopa državni odvetnik.

(2)V primerih, ko državni odvetnik zaradi dejanskih ali pravnih ovir ne more opravljati nalog zastopanja, vlada na predlog generalnega državnega odvetnika za zastopanje v posamezni zadevi pooblasti drugo strokovno usposobljeno fizično osebo, ki je državljan Republike Slovenije. Ta oseba državno odvetništvo redno obvešča o poteku postopka in se z njim posvetuje.

(3)V primeru meddržavnih postopkov in v postopkih pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami, ki imajo pomembnejše mednarodnopravne oziroma zunanjepolitične posledice ali vplive, državni odvetnik nemudoma obvesti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, ki lahko vladi predlaga, da celotno ali del zastopanja Republike Slovenije usklajuje oziroma vodi to ministrstvo. O poteku teh postopkov se ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, in državno odvetništvo redno obveščata.

(4)V posamezni zadevi iz prvih dveh odstavkov tega člena lahko vlada na predlog generalnega državnega odvetnika, v primerih iz prejšnjega odstavka pa tudi na predlog ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, za pomoč pri zastopanju pritegne k sodelovanju drugo strokovno usposobljeno domačo ali tujo pravno ali fizično osebo.

(5)Državno odvetništvo v svojem finančnem načrtu zagotavlja pravice porabe za kritje stroškov zastopanja in pomoč pri zastopanju v primerih iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. V primerih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, ko je vladna odločitev sprejeta na predlog ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, pravice porabe za kritje teh stroškov v svojem finančnem načrtu zagotovi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

(6)Za enotnost zastopanja Republike Slovenije pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami skrbi vodja mednarodnega oddelka.

(1)V skladu z usmeritvami državnega odvetnika ali druge osebe, ki zastopa Republiko Slovenijo v posamezni zadevi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, državo sozastopa tudi pravni svetovalec na stalnem predstavništvu Republike Slovenije, akreditiranem pri Svetu Evrope, ki ga na predlog ministra s predhodnim soglasjem ministra, pristojnega za zunanje zadeve, imenuje vlada za sozastopnika pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljnjem besedilu: sozastopnik).

(2)Sozastopnik sodeluje s sekretariatom Sveta Evrope, Evropskim sodiščem za človekove pravice in Odborom ministrskih namestnikov Sveta Evrope glede izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice po navodilu ministrstva, pristojnega za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. O svojem delu redno obvešča vodjo stalnega predstavništva.

(3)Sozastopnik lahko v posamezni zadevi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice dostopa do stališč Republike Slovenije in do konkretnih informacij, ki se nahajajo v posameznem spisu. Stališča in informacije sozastopniku posreduje državni odvetnik, ki zastopa Republiko Slovenijo v posamezni zadevi.

(4)Sozastopnik v sodelovanju z ministrstvom izvaja naloge, ki se nanašajo na delovanje in reformo Evropskega sodišča za človekove pravice ter konvencijskega sistema.

(5)Sozastopnik mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja po zakonu, ki ureja zunanje zadeve, izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

-        da ima najmanj deset let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na področju mednarodnega prava, evropskega prava človekovih pravic ali prava Evropske unije;

-        da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali z odločbo o nostrifikaciji in

-        da izkazuje višjo raven znanja angleškega ali francoskega jezika po evropski jezikovni lestvici.

Državno odvetništvo izvršuje finančne obveznosti Republike Slovenije, ki izhajajo iz sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, enostranskih izjav, prijateljskih in izvensodnih poravnav, podanih oziroma sklenjenih z namenom zaključka postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravic, razen če zakon določa drugače.

Državno odvetništvo sodeluje z ministrstvom, pristojnim za usmerjanje ministrstev, glede izvrševanja sodb mednarodnih sodišč. To sodelovanje vključuje zlasti sodelovanje pri pripravi akcijskih načrtov in poročil, svetovanje glede zagotavljanja skladnosti zakonodaje in prakse organov s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, sodelovanje pri zagotavljanju prevodov odločitev tega sodišča proti Republiki Sloveniji ter sodelovanje pri objavljanju in razširjanju sodne prakse tega sodišča.

Državno odvetništvo državi in državnim organom svetuje v premoženjskopravnih zadevah.

(1)Na zahtevo državnega organa državno odvetništvo oblikuje pravna mnenja, povezana z varstvom premoženjskih in drugih pravic in interesov Republike Slovenije, ter pravna mnenja o skladnosti mnenj in ravnanj državnih organov s prakso sodišč v Republiki Sloveniji ter prakso mednarodnih sodišč in mednarodnih arbitraž.

(2)Državni organ vedno predhodno pridobi mnenje državnega odvetništva v zadevah iz prejšnjega odstavka, v katerih je vrednost predmeta več kot 100.000 eurov. Vrednost se smiselno ugotavlja po določbah o vrednosti predmeta postopka po zakonu, ki ureja sodne takse.

(1)Javna agencija, javni sklad, javni zavod, javni gospodarski zavod, samoupravna lokalna skupnost, javno podjetje ali gospodarska družba, ki je v celoti v lasti države, lahko predlaga, naj državno odvetništvo oblikuje posamezno pravno mnenje, povezano z varstvom njenih premoženjskih in drugih pravic in interesov, če gre za zadevo, ki ima neposredne posledice za javna sredstva.

(2)Državno odvetništvo lahko z obrazloženim mnenjem generalnega državnega odvetnika odkloni oblikovanje pravnega mnenja iz prejšnjega odstavka.

(3)Po prejemu mnenja iz prejšnjega odstavka lahko subjekt iz prvega odstavka tega člena v pomembnejših zadevah zahteva, naj o obveznosti oblikovanja mnenja državnega odvetništva odloči vlada.

(1)Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka.

(2)Predhodni postopek po tem zakonu je postopek poskusa mirne rešitve spora, v katerem sta stranki država ali državni organ in kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu.

(3)Predhodni postopek se začne na dan, ko državno odvetništvo prejme predlog iz prvega odstavka tega člena.

(4)Predhodni postopek je pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže.

(5)Državno odvetništvo vodi evidenco vloženih predlogov za mirno rešitev spora in sklenjenih sporazumov v predhodnem postopku.

(6)Določbe glede predhodnega postopka ne veljajo za upravne postopke in upravne spore, postopke motenja posesti, postopke izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, postopke uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, postopke uveljavljanja socialnovarstvenih pravic in nepravdne postopke za določitev odškodnine ali če drug zakon predhodni postopek pred začetkom sodnega postopka določa kot procesno predpostavko.

Stranke predhodnega postopka so se dolžne vestno in pošteno udeleževati postopka.

Vsi podatki, ki izvirajo iz predhodnega postopka ali so povezani z njim, so zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon ali če je njihovo razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora.

(1)Stranke in tretje osebe, ki so sodelovale v predhodnem postopku, se v arbitražnem, sodnem ali drugem podobnem postopku ne smejo sklicevati na oziroma predložiti kot dokaz ali pričati o:

-        mnenjih in predlogih glede mogoče rešitve spora, ki so jih stranke izrazile med predhodnim postopkom;

-        izjavah ali priznanjih dejstev, ki so jih stranke dale med predhodnim postopkom;

-        predlogih državnega odvetnika;

-        dejstvu, da je stranka pokazala pripravljenost sprejeti predlog za mirno rešitev spora;

-        listinah, pripravljenih izključno za potrebe predhodnega postopka.

(2)Določba prejšnjega odstavka velja ne glede na obliko podatkov in dokazov.

(3)Podatki iz prvega odstavka tega člena se v postopku pred arbitražo, sodiščem ali drugim državnim organom lahko razkrijejo ali uporabijo v dokazne namene samo pod pogoji in v obsegu, ki ga zahteva zakon, zlasti zaradi razlogov javnega reda ali kolikor je potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora.

(4)Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo ne glede na to, ali je arbitražni, sodni ali drug podoben postopek povezan s sporom, glede katerega je potekal ali poteka predhodni postopek.

(5)Razen v primerih iz prvega odstavka tega člena dokazi, ki so sicer dopustni v arbitražnem, sodnem ali drugem podobnem postopku, ne postanejo nedopustni samo zato, ker so bili uporabljeni v predhodnem postopku.

(1)Zastaranje zahtevka, ki je predmet predhodnega postopka, med trajanjem predhodnega postopka ne teče.

(2)Če se predhodni postopek konča brez sporazuma o rešitvi spora, se zastaranje nadaljuje od trenutka, ko je predhodni postopek končan. Čas, ki je pretekel pred začetkom predhodnega postopka, se všteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon.

(3)Če je s posebnim predpisom določen rok za vložitev tožbe, se ta rok v zvezi z zahtevkom, ki je predmet predhodnega postopka, ne izteče prej kot 15 dni po koncu predhodnega postopka.

(1)Če državni odvetnik in zastopani subjekt ne dosežeta soglasja o sklenitvi sporazuma v predhodnem postopku, lahko državni odvetnik ali zastopani subjekt zahtevata mnenje Sveta vlade za poravnave (v nadaljnjem besedilu: svet).

(2)Svet sestavljajo trije člani, ki jih vlada imenuje za pet let. Predstavnika državnega odvetništva izmed višjih državnih odvetnikov predlaga generalni državni odvetnik. Predstavnika ministrstva, pristojnega za pravosodje, ki ima najmanj devet let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu, predlaga minister, pristojen za pravosodje. Predstavnika ministrstva, pristojnega za finance, ki ima najmanj enajst let delovnih izkušenj in izobrazbo ekonomske smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje ali raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje, predlaga minister, pristojen za finance.

(3)Člani sveta iz prejšnjega odstavka imajo po enega namestnika, za katerega veljajo enaki pogoji kot za člana, ki ga nadomešča.

(1)Svet deluje na sejah, ki jih sklicuje in vodi predstavnik državnega odvetništva, ki mora sejo sklicati najpozneje v 30 dneh po prejemu zahteve iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(2)Sej sveta se lahko udeležita generalni državni odvetnik in predstojnik zastopanega subjekta, ki lahko podata svoja stališča in predloge o obravnavni zadevi.

(3)Administrativno-tehnična opravila za svet opravlja državno odvetništvo.

(1)Člani sveta na seji sveta oblikujejo mnenje glede smotrnosti sklenitve sporazuma v predhodnem postopku, s katerim seznanijo državno odvetništvo, ki je na mnenje sveta vezano.

(2)V zadevah z vrednostjo predmeta nad 100.000 eurov ali v pomembnejših zadevah lahko generalni državni odvetnik ali predstojnik zastopanega subjekta, ki se z mnenjem sveta ne strinja, zahteva, da o sklenitvi sporazuma odloči vlada.

(1)Predhodni postopek se konča:

-        z dnem sklenitve sporazuma o mirni rešitvi spora;

-        z dnem, ko državno odvetništvo prejme pisno izjavo osebe, ki je nameravala začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, da predhodnega postopka ne želi nadaljevati;

-        z dnem, ko predlagatelj prejme pisno izjavo državnega odvetnika, da nadaljevanje postopka ni smiselno;

-        po poteku treh mesecev od dneva začetka predhodnega postopka, če stranke niso sklenile sporazuma o mirni rešitvi spora.

(2)Državni odvetnik v skladu z drugo, tretjo in četrto alinejo prejšnjega odstavka v osmih dneh od dne, ko se je postopek končal, izda potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku.

Vsaka stranka nosi svoje stroške predhodnega postopka ter stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo.

Sporazum, sklenjen v predhodnem postopku, je izvršilni naslov, če je terjatev iz sporazuma zapadla.

(1)Državno odvetništvo opravlja naloge, s katerimi se zagotavljajo splošni pogoji za njegovo delovanje.

(2)Posamezne naloge iz prejšnjega odstavka lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega opravljanja prevzame ministrstvo.

(3)Ministrstvo skrbi za zagotavljanje prostorov, potrebnih za delovanje državnega odvetništva, in je njihov upravljavec.

(1)Državno odvetništvo ima generalnega sekretarja, ki je uradniški položaj.

(2)Generalni sekretar opravlja, usklajuje in nadzoruje splošna administrativna in kadrovska dela, finančno-računovodska opravila ter tehnična in druga spremljajoča dela za potrebe državnega odvetništva.

(3)Generalnega sekretarja imenuje in razrešuje generalni državni odvetnik po predhodnem soglasju ministra. Na položaj je imenovan za pet let z odločbo o imenovanju.

(4)Najpozneje tri mesece pred potekom obdobja imenovanja iz prejšnjega odstavka mora biti končan postopek javnega natečaja za položaj generalnega sekretarja. V istem roku lahko generalni državni odvetnik po predhodnem soglasju ministra ponovno imenuje generalnega sekretarja na isti položaj brez javnega natečaja.

(5)Z osebo, ki je bila za položaj iz prvega odstavka tega člena izbrana na javnem natečaju in pred tem ni imela statusa uradnika, se sklene pogodba o zaposlitvi za pet let.

(6)Za ostala vprašanja, povezana s položajem generalnega sekretarja, se smiselno uporabljajo predpisi s področja javnih uslužbencev, ki urejajo položaj.

(1)Kolegij državnega odvetništva je strokovno posvetovalno telo, ki sprejema zlasti stališča o vprašanjih, pomembnih za enotno uporabo zakonov in enotno izvrševanje pristojnosti državnega odvetništva.

(2)Člani kolegija državnega odvetništva so generalni državni odvetnik, njegov namestnik, vodje oddelkov na sedežu, vodje zunanjih oddelkov in generalni sekretar državnega odvetništva.

(3)Podrobnejša pravila o pristojnostih in organiziranju dela kolegija državnega odvetništva se določijo v podzakonskem predpisu, ki ureja poslovanje državnega odvetništva.

(1)Državno odvetništvo opravlja naloge iz svoje pristojnosti na sedežu in zunanjih oddelkih.

(2)Sedež državnega odvetništva je v Ljubljani. Delo na sedežu se organizira v oddelkih, ki so notranje organizacijske enote. Mednarodni oddelek je stalni specializirani oddelek na sedežu državnega odvetništva.

(3)Zunanji oddelki so zunanje organizacijske enote državnega odvetništva, ki delujejo v okviru svoje stvarne in krajevne pristojnosti.

(4)Organizacijo ter stvarno in krajevno pristojnost sedeža in zunanjih oddelkov državnega odvetništva določi minister s podzakonskim predpisom po predhodnem mnenju generalnega državnega odvetnika.

Sedež državnega odvetništva je izključno pristojen za:

-        zastopanje javnega interesa v upravnih sporih;

-        zastopanje pred tujimi sodišči in tujimi arbitražami ter mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami;

-        zastopanje v postopkih za povrnitev škode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno vzeta prostost po zakonu, ki ureja kazenski postopek, ali so jim bile neopravičeno izrečene sankcije ali jim je bila neutemeljeno vzeta prostost po zakonu, ki ureja prekrške;

-        zastopanje v postopkih za revizijo postopkov javnega naročanja in

-        opravljanje nalog, ki jih iz razlogov smotrnosti ali boljše usposobljenosti sedeža državnega odvetništva določi generalni državni odvetnik po predhodnem soglasju ministra.

V upravnih postopkih je za zastopanje subjektov po tem zakonu pristojna organizacijska enota državnega odvetništva, ki na območju, kjer odloča upravni organ, zastopa te subjekte pred sodišči.

(1)Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri državnem odvetništvu, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog državnega odvetništva, sprejme generalni državni odvetnik po predhodnem soglasju ministra.

(2)Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest določa:

-        sistemizacijo uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest, s katero so določeni opisi nalog na posameznih delovnih mestih ter

-        pogoje za zasedbo delovnih mest in strukturo vseh uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest po organizacijskih enotah.

(3)Pri zunanjih oddelkih državnega odvetništva, ki poslujejo tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku, se posebej določi število mest višjih državnih odvetnikov in državnih odvetnikov, za katere se zahteva izkaz višje ravni znanja italijanskega ali madžarskega jezika po evropski jezikovni lestvici.

(1)Generalni državni odvetnik z letnim razporedom dela določi letni razpored državnih odvetnikov na določena pravna področja ter vodje notranjih in zunanjih oddelkov.

(2)Letni razpored dela za naslednje koledarsko leto mora biti na spletni strani državnega odvetništva objavljen najpozneje do 15. decembra.

(3)Spremembe letnega razporeda dela med letom so dovoljene, če se pri državnem odvetništvu izprazni ali zasede eno ali več delovnih mest, če jih zahtevajo spremembe v pripadu zadev in v drugih primerih, določenih v podzakonskem predpisu, ki ureja poslovanje državnega odvetništva.

(4)Spremembe iz prejšnjega odstavka ne morejo začeti veljati prej kakor v petih dneh po njihovi objavi na spletni strani državnega odvetništva.

(1)Državno odvetništvo obvešča javnost o svojem delu. Obvestila javnosti morajo biti sestavljena tako, da varujejo ugled, zasebnost, tajnost ter druge zakonite interese strank in drugih udeležencev v postopku oziroma da ne škodujejo interesom postopka.

(2)Državno odvetništvo vodi ter na svoji spletni strani javno objavlja in redno posodablja podatke o izvajanju nalog, ki jih opravlja v okviru svojih pristojnosti.

(3)Podrobnejša pravila o obveščanju javnosti se določijo v podzakonskem predpisu, ki ureja poslovanje državnega odvetništva.

(1)Generalni državni odvetnik na podlagi letnih poročil sedeža in zunanjih oddelkov državnega odvetništva pripravi letno poročilo za preteklo leto ter ga do 28. februarja tekočega koledarskega leta predloži ministrstvu. Minister lahko po prejemu letnega poročila zahteva, da generalni državni odvetnik najpozneje v 15 dneh v letnem poročilu navede dodatne podatke ali pojasnila.

(2)Letno poročilo vsebuje zlasti podatke o številu državnih odvetnikov in drugih uslužbencev državnega odvetništva, ki so dejansko opravljali delo v preteklem letu, številu prenesenih nerešenih zadev iz prejšnjih let, številu zadev, ki predstavljajo letni pripad, skupnem številu zadev v delu, številu rešenih zadev in načinu rešitve, številu nerešenih zadev, udeležbi državnih odvetnikov na narokih, opravljenih procesnih dejanjih in vloženih predlogih, ki niso zajeti med rešenimi zadevami, številu zadev, v katerih je bilo vloženo pravno sredstvo in odločitev o pravnem sredstvu. V letnem poročilu se navedejo tudi analize in ocene zahtevnejših primerov ter strateške usmeritve za nadaljnje delo državnega odvetništva.

(3)Podrobnejšo obliko letnega poročila določi minister s podzakonskim predpisom po predhodnem mnenju generalnega državnega odvetnika.

(4)Letno poročilo obravnava vlada najpozneje do konca maja tekočega koledarskega leta. Vlada lahko na predlog ministra poda obvezne usmeritve za prihodnje delo državnega odvetništva.

(5)Letno poročilo se po obravnavi na vladi objavi na spletni strani državnega odvetništva.

(1)Državno odvetništvo z navedbo izvršenih in načrtovanih ukrepov redno obvešča ministrstvo o zadevah, v katerih opravlja naloge zastopanja pred mednarodnimi sodišči, mednarodnimi arbitražami in o pomembnejših zadevah pred sodišči v Republiki Sloveniji ali tujimi sodišči.

(2)Državno odvetništvo ministrstvo nemudoma obvesti o:

-        izdani odločbi mednarodnega sodišča, s katero se je končal postopek pred mednarodnim sodiščem, v katerem je kot stranka udeležena Republika Slovenija;

-        izdani odločbi sodišča v Republiki Sloveniji ali tujega sodišča, s katero se je končal postopek pred tem sodiščem, v katerem državno odvetništvo ali druga oseba iz 19. člena tega zakona zastopa subjekte po tem zakonu in gre za pomembnejšo zadevo in

-        izdani odločbi sodišča v Republiki Sloveniji, tujega ali mednarodnega sodišča, s katero je bil postopek končan zaradi očitnih postopkovnih napak državnega odvetnika ali drugega javnega uslužbenca državnega odvetništva ali druge osebe, ki je opravljala naloge zastopanja po 19. ali 20. členu tega zakona.

(3)Podrobnejša pravila glede obveščanja v zadevah iz prvega odstavka tega člena se predpišejo s splošnimi navodili in podzakonskim predpisom, ki ureja poslovanje državnega odvetništva.

(1)Generalni državni odvetnik lahko ob zaznavi večjih težav v zvezi z opravljanjem pristojnosti državnega odvetništva pri posameznem državnem organu ali drugem subjektu, ki ga lahko zastopa po določbah tega zakona, izvede področno predstavitev dela državnega odvetništva in v tem okviru predstavi predloge možnih ukrepanj na določenem delovnem področju.

(2)Predstojnik organa, kateremu je generalni državni odvetnik predstavil predloge možnih ukrepanj, najpozneje v enem mesecu od izvedbe posvetovanja posreduje vladi in generalnemu državnemu odvetniku povzetek poročila o izvedbi posvetovanja.

(1)Generalni državni odvetnik je funkcionar, ki vodi in predstavlja državno odvetništvo, organizira in usklajuje delo državnih odvetnikov ter odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela državnega odvetništva.

(2)Generalnega državnega odvetnika imenuje vlada na obrazložen predlog ministra po predhodni pridobitvi mnenja komisije iz 57. člena tega zakona za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.

(3)Generalni državni odvetnik daje splošna navodila za delo, s katerimi se zagotavlja enotna uporaba predpisov in enotno opravljanje nalog državnega odvetništva.

(4)Generalni državni odvetnik redno spremlja poslovanje državnega odvetništva in na tej podlagi sprejema ukrepe za obvladovanje pripada zadev. Če pride do povečanega števila nerešenih zadev, generalni državni odvetnik skladno s pravili podzakonskega predpisa, ki ureja poslovanje državnega odvetništva, sprejme program reševanja teh zadev.

(5)Generalni državni odvetnik ministru redno in na njegovo zahtevo poroča o izvrševanju pristojnosti in o vseh pomembnejših vprašanjih z delovnega področja državnega odvetništva.

(1)Generalni državni odvetnik ima namestnika, ki je funkcionar in ga na predlog generalnega državnega odvetnika s soglasjem ministra imenuje vlada za obdobje šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

(2)Namestnik generalnega državnega odvetnika je imenovan izmed višjih državnih odvetnikov.

(3)Namestnik generalnega državnega odvetnika v primeru odsotnosti generalnega državnega odvetnika opravlja naloge iz njegove pristojnosti. V drugih primerih lahko namestnik generalnega državnega odvetnika opravlja naloge iz pristojnosti generalnega državnega odvetnika na podlagi in v okviru pooblastila, ki ga za obravnavanje posameznih zadev izda generalni državni odvetnik.

(4)Namestnik generalnega državnega odvetnika ima v času opravljanja nalog iz pristojnosti generalnega državnega odvetnika vse pravice in obveznosti generalnega državnega odvetnika.

(5)Določbe tega zakona, ki se nanašajo na generalnega državnega odvetnika, se smiselno uporabljajo za njegovega namestnika, razen če ta zakon določa drugače.

Generalni državni odvetnik in njegov namestnik imata poleg pravic in obveznosti iz prejšnjih dveh členov tudi pravice in obveznosti, ki veljajo za višje državne odvetnike, če ta zakon ne določa drugače.

(1)Če nihče ni imenovan na mesto generalnega državnega odvetnika, če je generalnemu državnemu odvetniku funkcija prenehala, če je bil razrešen ali začasno odstranjen z dela, opravlja naloge iz pristojnosti generalnega državnega odvetnika njegov namestnik kot začasni vodja.

(2)Začasno vodenje se določi s sklepom vlade za dobo šestih mesecev in se lahko podaljša za največ šest mesecev.

Za generalnega državnega odvetnika je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za izvolitev na sodniško mesto na višjem sodišču po zakonu, ki ureja sodniško službo.

(1)Prosto mesto generalnega državnega odvetnika objavi po uradni dolžnosti ministrstvo najpozneje šest mesecev pred iztekom mandata iz drugega odstavka 50. člena tega zakona.

(2)Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razpisni rok za prijave ne sme biti krajši od 15 dni.

(1)Kandidati morajo prijavi priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti in šestletni strateški program dela državnega odvetništva.

(2)Šestletni strateški program dela državnega odvetništva mora vsebovati zlasti oceno stanja, oceno tveganj in priložnosti za izboljšanje delovanja, način zagotavljanja javnosti in preglednosti dela ter navedbo ukrepov in rokov za dosego zastavljenih ciljev.

(1)Komisija za presojo ustreznosti kandidatov (v nadaljnjem besedilu: komisija) sodeluje v postopkih imenovanja generalnega državnega odvetnika in postopkih izbire višjih državnih odvetnikov.

(2)Komisijo sestavljajo predsednik in trije člani. Predsednik komisije je višji ali vrhovni sodnik, ki ga z njegovim soglasjem predlaga Sodni svet. Člani komisije so višji ali vrhovni državni tožilec, ki ga z njegovim soglasjem predlaga Državnotožilski svet, višji državni odvetnik, ki ga z njegovim soglasjem predlaga generalni državni odvetnik, in pravni strokovnjak, ki ga z njegovim soglasjem predlaga minister.

(3)Komisija sprejema odločitve z večino glasov. V primeru neodločenega izida prevlada stališče predsednika komisije.

(4)Komisijo za pet let imenuje minister.

(5)Predsednik in člani komisije imajo pravico do povrnitve potnih stroškov in do sejnine v višini, ki jo na predlog državnega odvetništva s sklepom določi minister. Sredstva se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

(6)Administrativno-tehnična opravila za komisijo opravlja ministrstvo.

(1)Po obravnavanju vseh kandidatur in opravljenem razgovoru s kandidati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, minister izbere kandidata, ki je po njegovi presoji najprimernejši, in njegovo izbiro predloži v mnenje komisiji, ki s predlaganim kandidatomopravi razgovor in poda oceno o njegovi primernost ali neprimernosti.

(2)Če komisija v svojem mnenju poda oceno o neprimernosti izbranega kandidata, lahko minister izbiro kandidata dodatno pisno obrazloži ali izbere drugega kandidata in njegovo izbiro predloži v mnenje komisiji, ki tudi z novim predlaganim kandidatom opravi razgovor in poda oceno o njegovi primernosti ali neprimernosti.

(3)Če komisija kljub dodatni obrazložitvi ministra poda oceno o neprimernosti izbranega kandidata, se razpis šteje za neuspešen.

(4)Minister kandidata, za katerega komisija v svojem mnenju poda oceno o primernosti, predlaga v imenovanje vladi.

(5)Če vlada na razpisano mesto ne imenuje predlaganega kandidata, lahko minister opravi ponovno izbiro med prijavljenimi kandidati ali odloči, da se razpis ponovi.

(6)Zoper odločbo vlade, s katero ta ne imenuje kandidata iz prejšnjega odstavka na mesto generalnega državnega odvetnika, je dovoljeno sprožiti upravni spor v osmih dneh od dneva vročitve odločbe.

(7)Pristojno sodišče mora odločiti v upravnem sporu v 30 dneh od prejema tožbe iz prejšnjega odstavka.

(1)Generalni državni odvetnik pred nastopom funkcije pred predsednikom vlade izreče to prisego: »Prisegam, da bom svoje delo opravljal/-a vestno, pošteno in odgovorno, v skladu z ustavo in zakoni ter pri tem varoval/-a premoženjske in ustavne interese Republike Slovenije, javni interes ter ugled države in državnega odvetništva.«.

(2)Po pooblastilu predsednika vlade lahko generalni državni odvetnik izreče prisego pred ministrom.

(1)Generalnemu državnemu odvetniku funkcija preneha:

-        če se odpove funkciji generalnega državnega odvetnika;

-        če izgubi državljanstvo Republike Slovenije;

-        v primeru smrti, če izgubi poslovno sposobnost ali zdravstveno zmožnost za opravljanje službe;

-        po poteku obdobja, za katero je bil imenovan.

(2)Funkcija generalnega državnega odvetnika iz razloga po prvi alineji prejšnjega odstavka preneha 60. dan po prispetju odpovedi na vlado.

(3)Šteje se, da je razlog iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena, razen v primeru smrti, nastopil z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa, razlog iz četrte alineje prvega odstavka tega člena pa z dnem, ko poteče obdobje, za katero je bil imenovan.

(4)O prenehanju funkcije iz prejšnjega odstavka vlada na obrazložen predlog ministra izda ugotovitveno odločbo.

(1)Generalnega državnega odvetnika se razreši v primeru ugotovljene nesposobnosti za opravljanje funkcije.

(2)Generalni državni odvetnik je nesposoben za opravljanje funkcije, če državno odvetništvo ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ki bi zagotavljali kakovostno in učinkovito delovanje v skladu s programom dela, ali če na delovnem področju državnega odvetništva prihaja do ponavljajočih se napak pri poslovanju ali če pride do hujše strokovne napake pri poslovanju.

(3)Šteje se, da državno odvetništvo ne dosega pričakovanihdelovnih rezultatov, če iz razlogov, ki izhajajo iz državnega odvetništva, ne opravlja dela v določenih ali dogovorjenih rokih ali naloženega dela ne opravlja strokovno in kakovostno.

(4)Generalnega državnega odvetnika se ne razreši s funkcije, če dokaže, da je s skrbnostjo dobrega strokovnjaka storil vse, kar je bilo v njegovi pristojnosti, da bi preprečil, odpravil oziroma odvrnil strokovne napake ali slabo delovanje državnega odvetništva.

(1)Generalnega državnega odvetnika se razreši, če je pravnomočno obsojen:

-        za kaznivo dejanje, storjeno z zlorabo funkcije ali

-        za naklepno kaznivo dejanje na kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.

(2)Generalnega državnega odvetnika se lahko razreši, če je pravnomočno obsojen:

-        za naklepno ali nenaklepno kaznivo dejanje na kazen zapora do šestih mesecev ali na drugo kazen ali mu je bila izrečena pogojna obsodba ali

-        za nenaklepno kaznivo dejanje na kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.

(3)Sodišče mora v primerih iz prejšnjih odstavkov pravnomočno sodbo nemudoma poslati ministrstvu.

(1)O razrešitvi generalnega državnega odvetnika na predlog ministra odloči vlada po predhodnem mnenju komisije iz 57. člena tega zakona, ki opravi razgovor z generalnim državnim odvetnikom.

(2)Zoper odločbo o razrešitvi je dovoljeno sprožiti upravni spor v osmih dneh od dneva vročitve odločbe.

(3)Pristojno sodišče mora v upravnem sporu odločiti v 30 dneh od prejema tožbe iz prejšnjega odstavka.

(1)Naloge državnega odvetništva opravljajo višji državni odvetniki, državni odvetniki in kandidati za državne odvetnike v nazivih, ki jih določa akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

(2)Za višje državne odvetnike veljajo določbe tega zakona, ki veljajo za državne odvetnike, če ta zakon ne določa drugače.

(3)Za sklenitev, trajanje in prenehanje delovnega razmerja državnih odvetnikov in kandidatov za državne odvetnike ter za njihove pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja se uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in sistem javnih uslužbencev, če ta zakon ne določa drugače.

(1)Višji državni odvetniki in državni odvetniki opravljajo vse strokovne naloge v okviru pristojnosti državnega odvetništva, če ta zakon ne določa drugače.

(2)Državni odvetniki zastopajo subjekte po določbah tega zakona v zadevah, ki sodijo v pristojnost splošnih sodišč prve stopnje, delovnih in socialnih sodišč ter upravnih organov. V drugih zadevah zastopajo subjekte po določbah tega zakona le v okviru pooblastila generalnega državnega odvetnika ali višjega državnega odvetnika.

(3)Višji državni odvetniki zastopajo subjekte tudi pred višjimi sodišči, Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, tujimi sodišči in tujimi arbitražami ter mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami, lahko pa tudi pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije.

Kandidati za državne odvetnike pripravljajo strokovne podlage za delo državnih odvetnikov, nadomeščajo državne odvetnike pri zastopanju pred splošnimi sodišči prve stopnje, delovnimi in socialnimi sodišči prve stopnje ter upravnimi organi prve stopnje, spremljajo in proučujejo prakso sodišč in arbitraž ter opravljajo druge strokovne naloge po navodilu državnih odvetnikov.

(1)Pri državnem odvetništvu se določi ustrezno število mest za pripravnike, ki imajo v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava ali so v tujini končali primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali z odločbo o nostrifikaciji.

(2)Število mest iz prejšnjega odstavka določi minister na predlog generalnega državnega odvetnika.

(3)Med pripravništvom se pripravnik usposablja po določenem programu pod mentorstvom mentorja, ki ga določi generalni državni odvetnik.

(4)Po opravljenem pripravništvu in uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu se lahko s pripravnikom brez javnega natečaja sklene delovno razmerje za mesto kandidata za državnega odvetnika, če je bil pripravnik izbran na javnem natečaju ali če gre za pripravnika štipendista, ki je bil izbran na javnem natečaju.

(5)Za ostala vprašanja, povezana s pripravništvom, se smiselno uporabljajo predpisi s področja javnih uslužbencev, ki urejajo pripravništvo.

(1)Delovno razmerje za opravljanje nalog višjega državnega odvetnika, državnega odvetnika in kandidata za državnega odvetnika lahko sklene oseba, ki poleg posebnih pogojev, ki jih določa ta zakon, ter pogojev, določenih z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, izpolnjuje tudi ta pogoja:

-        da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava ali je v tujini končala primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali z odločbo o nostrifikaciji in

-        da je opravila pravniški državni izpit.

(2)Delo v mednarodnem oddelku lahko opravlja oseba iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjuje ta pogoja:

-        da izkazuje višjo raven znanja angleškega ali francoskega jezika po evropski jezikovni lestvici in

-        da ima znanja ali tri leta delovnih izkušenj s področja mednarodnega prava, evropskega prava človekovih pravic ali prava Evropske unije.

(1)Kandidat, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, lahko sklene delovno razmerje za opravljanje nalog višjega državnega odvetnika, če ima najmanj devet let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu ali je najmanj tri leta opravljal naloge državnega odvetnika.

(2)Kandidat, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, lahko sklene delovno razmerje za opravljanje nalog državnega odvetnika, če ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.

Prosto delovno mesto državnega odvetnika razpiše ministrstvo najpozneje v 15 dneh po prejemu obrazloženega predloga generalnega državnega odvetnika.

(1)Po obravnavanju vseh kandidatur in opravljenem razgovoru s kandidati za višje državne odvetnike, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, generalni državni odvetnik izbere kandidata, ki je po njegovi presoji najprimernejši, in njegovo izbiro predloži v mnenje komisiji iz 57. člena tega zakona, ki s predlaganim kandidatom opravi razgovor in poda oceno o njegovi primernosti.

(2)Če komisija v svojem mnenju poda oceno o neprimernosti izbranega kandidata, lahko generalni državni odvetnik izbiro kandidata dodatno pisno obrazloži ali izbere drugega kandidata in njegovo izbiro predloži v mnenje komisiji, ki tudi z novim predlaganim kandidatom opravi razgovor in poda oceno o njegovi primernosti.

(3)Če komisija tudi po dodatni obrazložitvi generalnega državnega odvetnika poda oceno o neprimernosti izbranega kandidata, se razpis šteje za neuspešen.

Izbrani kandidat za mesto višjega državnega odvetnika, državnega odvetnika oziroma kandidata za državnega odvetnika se imenuje v naziv najpozneje v osmih dneh od dokončnosti sklepa o izbiri in najpozneje v nadaljnjih osmih dneh se mu ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi.

Državni odvetnik pred nastopom dela pred ministrom izreče to prisego: »Prisegam, da bom svoje delo opravljal/-a vestno, pošteno in odgovorno, v skladu z ustavo in zakoni ter pri tem varoval/-a premoženjske in ustavne interese Republike Slovenije, javni interes, ter ugled države in državnega odvetništva«.

(1)Državni odvetnik je za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog lahko napoten na delo v drug državni organ, vendar najdlje za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest mesecev.

(2)Odločba o začasni napotitvi mora biti državnemu odvetniku vročena najmanj sedem dni pred nastopom dela in mora vsebovati obrazložitev, zakaj bo z napotitvijo zagotovljeno učinkovitejše opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog. Odločba je dokončna.

(3)Za začasno napotitev po določbah tega člena ne veljajo omejitve zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, glede oddaljenosti kraja opravljanja dela od dotedanjega kraja opravljanja dela.

(4)Neposredno po zaključku začasne napotitve po prvem odstavku tega člena je državni odvetnik lahko ponovno začasno napoten le, če s tem soglaša.

(1)Državnemu odvetniku pripada službeno oblačilo (toga).

(2)Obliko in način nošenja službenega oblačila določi minister s podzakonskim predpisom.

(1)Državni odvetnik in kandidat za državnega odvetnika imata službeno izkaznico, s katero se izkažeta pri izvrševanju svojih pristojnosti.

(2)Ministrstvo vodi evidenco o izdanih službenih izkaznicah. Za posamezno izkaznico se v evidenco vpisujejo naslednji podatki:

-        osebno ime imetnika izkaznice;

-        registrska številka izkaznice;

-        datum izdaje;

-        datum prenehanja veljavnosti oziroma nadomestitve izkaznice in razlog za prenehanje veljavnosti oziroma nadomestitev izkaznice;

-        datum uničenja in razlog za uničenje izkaznice.

(3)Državno odvetništvo redno obvešča ministrstvo o podatkih iz prejšnjega odstavka.

(4)Obrazec službene izkaznice državnega odvetnika in kandidata za državnega odvetnika ter postopek izdajanja, uničevanja ter evidentiranja službene izkaznice določi minister s podzakonskim predpisom.

(1)Državni odvetnik ne sme v neslužbene namene uporabljati informacij, podatkov ali spoznanj, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog državnega odvetništva, razen v raziskovalne ali izobraževalne namene s soglasjem generalnega državnega odvetnika, pri čemer ne sme razkriti osebnih podatkov, podatkov, ki so davčna tajnost, poslovnih skrivnosti in drugih varovanih podatkov.

(2)Državni odvetnik ne sme uporabljati ter dajati informacij, podatkov in spoznanj za doseganje kakršne koli premoženjske ali druge koristi zase ali za drugo osebo.

(3)Obveznost iz tega člena velja tudi za kandidate za državne odvetnike, druge javne uslužbence državnega odvetništva in druge osebe, ki jih državni odvetnik po tem zakonu pritegne v postopek.

(4)Državni odvetnik, ki mu preneha delovno razmerje, mora podatke iz prejšnjih odstavkov varovati tudi po prenehanju delovnega razmerja.

(1)Državno odvetništvo zaradi posebnega pomena nemotenega delovanja tudi med stavko zagotavlja opravljanje del in nalog iz svoje pristojnosti, s katerimi se v skladu s tem in drugimi zakoni ščiti javna korist.

(2)Državni odvetniki med stavko opravljajo naslednje naloge državnega odvetništva:

-        varovanje javnega interesa;

-        zastopanje pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji;

-        zastopanje pred tujimi sodišči in tujimi arbitražami ter pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami.

(3)Drugi javni uslužbenci državnega odvetništva uresničujejo pravico do stavke pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih uslužbencev.

(4)O podrobnem načinu opravljanja delovnih nalog iz drugega odstavka tega člena se pred nastopom stavke s pisnim sporazumom dogovorita generalni državni odvetnik in stavkovni odbor. Če dogovora ni, generalni državni odvetnik z upoštevanjem pravice do stavke s splošnim aktom določi način opravljanja nalog iz drugega odstavka tega člena, ki jih mora državno odvetništvo opravljati med stavko, da se ne ogrozijo premoženjske in druge pravice ter interesi države.

(1)Državnemu odvetniku se lahko izrečejo disciplinske sankcije ob pogojih in po postopku, predpisanih v tem zakonu.

(2)Kazenska odgovornost in odgovornost za prekršek ne izključujeta disciplinske odgovornosti državnega odvetnika.

(3)V okviru disciplinskega postopka ni dovoljeno posegati v samostojnost državnega odvetnika pri izvrševanju pristojnosti državnega odvetništva.

(4)Disciplinski postopek je hiter.

(1)Državnemu odvetniku, ki je naklepno ali iz malomarnosti kršil službene dolžnosti, predpisane z zakonom ali podzakonskim predpisom, se lahko izreče disciplinska sankcija.

(2)Dejanja, ki pomenijo kršitev službenih dolžnosti državnih odvetnikov, so:

1.dejanje, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, storjenega pri izvrševanju pristojnosti državnega odvetništva;

2.neizpolnitev ali odklonitev izpolnitve službenih dolžnosti brez zakonitega razloga;

3.nevestno, nepravočasno, neustrezno ali malomarno izvrševanje pristojnosti državnega odvetništva;

4.ravnanje v nasprotju s splošnimi navodili generalnega državnega odvetnika;

5.nezakonito ali nesmotrno razpolaganje s finančnimi ali materialnimi sredstvi državnega odvetništva;

6.kršitev dolžnosti varovanja in obravnavanja uradne in druge tajnosti, določene s predpisom;

7.zloraba položaja ali prekoračitev uradnih pooblastil;

8.zloraba pravice do odsotnosti z dela;

9.nedoseganje pričakovanih delovnih dosežkov po obsegu, kakovosti ali uspešnosti več kakor tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov;

10.kršitev vrstnega reda ali prednostnega obravnavanja zadev, določenega z zakonom ali podzakonskim predpisom, ki ureja poslovanje državnega odvetništva;

11.opravljanje funkcij, dela ali dejavnosti, ki niso združljive z nalogami državnega odvetništva ali pomenijo nasprotje interesov;

12.kršitev določb o omejitvi pravice do stavke;

13.vedenje ali ravnanje državnega odvetnika, s katerim se krši ugled državnega odvetništva;

14.neprimerno, nedostojno ali žaljivo vedenje ali izražanje do posameznikov, državnih organov in pravnih oseb v zvezi z izvrševanjem pristojnosti državnega odvetništva;

15.oviranje delovanja državnega odvetništva zaradi uveljavljanja lastnih pravic;

16.sprejemanje daril ali drugih koristi v zvezi z izvrševanjem pristojnosti državnega odvetništva ali izraba položaja ali ugleda državnega odvetništva zaradi uveljavljanja pravic ali koristi;

17.zanemarjanje ali opustitev mentorskih nalog;

18.poslovanje z drugimi organi, strankami, njihovimi pooblaščenci in drugimi osebami v nasprotju z določbami zakona ali podzakonskega predpisa;

19.neupoštevanje ukrepov za redno in učinkovito opravljanje nalog državnega odvetništva ali kršitev ali opustitev ukrepov po posebnih programih reševanja zadev;

20.neizpolnjevanje dolžnosti strokovnega izobraževanja;

21.kršitev predpisov o varstvu in zdravju pri delu ter o varstvu pred požarom in eksplozijo ali ukrepov za zagotavljanje varnosti v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja poslovanje državnega odvetništva in drugimi podzakonskimi predpisi;

22.kršitev določb podzakonskega predpisa o uporabi službenega oblačila.

(3)Hujše disciplinske kršitve po tem zakonu so dejanja, navedena v 1., 2., 3., 4., 6., 7., 9., 11., 12., 16. in 19. točki prejšnjega odstavka, dejanje iz 5. točke prejšnjega odstavka pa le, če gre za nezakonito razpolaganje s finančnimi ali materialnimi sredstvi.

(1)Disciplinski sankciji za lažje disciplinske kršitve sta:

-        pisni opomin;

-        denarna kazen, ki se sme izreči največ v višini 50 odstotkov plače državnega odvetnika za polni delovni čas, izplačane za mesec, v katerem je bila storjena lažja kršitev.

(2)Disciplinska sankcija za težje disciplinske kršitve je denarna kazen, ki se sme izreči največ v višini 80 odstotkov plače državnega odvetnika za polni delovni čas, izplačane za mesec, v katerem je bila storjena težja kršitev.

(3)Disciplinske sankcije se izrekajo kot glavne sankcije, denarna kazen pa se lahko izreče kot glavna ali stranska sankcija.

(4)Disciplinska sankcija se izreče sorazmerno teži storjene disciplinske kršitve.

(5)Pravnomočni sklep o izrečeni disciplinski sankciji se pošlje ministrstvu in generalnemu državnemu odvetniku, ki disciplinsko sankcijo izvrši.

(1)V disciplinskih postopkih zoper državne odvetnike delujejo disciplinski tožilec in njegov namestnik, disciplinska komisija prve stopnje in disciplinska komisija druge stopnje.

(2)Disciplinski organi so imenovani za štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja.

(1)Disciplinski postopek uvede in zastopa disciplinski tožilec, ki ga v njegovi odsotnosti nadomešča njegov namestnik.

(2)Disciplinski tožilec in njegov namestnik sta višja državna odvetnika, ki ju z njunim soglasjem imenuje generalni državni odvetnik.

(1)Disciplinska komisija prve stopnje ima devet članov:

-        tri sodnike, ki jih na predlog sodnega sveta z njihovim soglasjem imenuje generalni državni odvetnik;

-        tri višje državne odvetnike, ki jih z njihovim soglasjem imenuje generalni državni odvetnik in

-        tri uslužbence ministrstva, ki jih izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov ali magistrov prava z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu imenuje minister.

(2)Generalni državni odvetnik izmed višjih državnih odvetnikov določi predsednika disciplinske komisije in dva namestnika ter vrstni red, po katerem namestnika nadomeščata predsednika v njegovi odsotnosti.

(3)Sestavo senata v posameznem primeru določi predsednik disciplinske komisije prve stopnje.

(4)Disciplinska komisija prve stopnje v posameznem primeru odloča v senatu treh članov. Predsednik senata v posamezni zadevi je višji državni odvetnik ali njegov namestnik, drugi in tretji član senata pa sta sodnik in uslužbenec ministrstva.

Disciplinsko komisijo druge stopnje sestavljajo predsednik in člani komisije iz 57. člena tega zakona.

(1)Disciplinski tožilec mora uvesti disciplinski postopek zoper državnega odvetnika, ko prejme pisno zahtevo generalnega državnega odvetnika ali ministra.

(2)Disciplinski tožilec lahko uvede disciplinski postopek, če je na kakršenkoli način izvedel za dejstva ali dokaze, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je državni odvetnik kršil službene dolžnosti.

(3)Sklep o uvedbi disciplinskega postopka se vroči državnemu odvetniku.

(1)V disciplinskem postopku na prvi stopnji se opravi obravnava, na kateri ima državni odvetnik pravico do zagovora.

(2)Za vabljenje, vročanje, izvedbo obravnave, zapisnik in izdajo odločbe se v disciplinskem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek.

(3)Če se v disciplinskem postopku ugotovi, da so podani razlogi za sum, da je državni odvetnik storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora oseba, ki odloča o disciplinski odgovornosti, nemudoma podati ovadbo pristojnemu državnemu tožilcu.

(4)Zoper odločbo disciplinske komisije prve stopnje je dovoljena pritožba v roku 15 dni, ki jo lahko vloži državni odvetnik, zoper katerega poteka disciplinski postopek, generalni državni odvetnik ali minister.

(5)O pritožbi na seji brez obravnave odloči disciplinska komisija druge stopnje, ki svoje odločitve sprejema z večino glasov. V primeru neodločenega izida prevlada stališče predsednika komisije.

(1)Disciplinskega postopka zoper državnega odvetnika ni mogoče uvesti, ko pretečeta dve leti od dneva kršitve. Zastaralni rok začne teči s prenehanjem ravnanja ali opustitve, ki pomenita disciplinsko kršitev.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko disciplinski postopek zoper državnega odvetnika, ki je bil pravnomočno obsojen, uvede najpozneje v treh mesecih od dneva pravnomočnosti kazenske obsodilne odločbe.

(3)Zastaranje pretrga vsako procesno dejanje pristojnega organa za pregon državnega odvetnika zaradi storjene disciplinske kršitve. Zastaranje se pretrga tudi, če državni odvetnik v času, ko teče zastaralni rok, stori novo disciplinsko kršitev.

(4)Disciplinski pregon zastara v vsakem primeru, ko pretečejo štiri leta od storitve disciplinske kršitve.

(5)Izrečena disciplinska sankcija se ne sme začeti izvrševati po preteku enega leta od dneva, ko je disciplinska odločba postala pravnomočna.

(1)Če je zoper državnega odvetnika uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno pri opravljanju službe državnega odvetnika, in ki se preganja po uradni dolžnosti, mora generalni državni odvetnik državnemu odvetniku izreči začasno odstranitev z dela (v nadaljnjem besedilu: suspenz).

(2)Če je zoper državnega odvetnika uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je mogoče izreči kazen zapora, daljšo od dveh let, lahko generalni državni odvetnik izreče suspenz po predhodnem mnenju komisije iz 57. člena tega zakona.

(3)O suspenzu generalnega državnega odvetnika v primerih iz prejšnjih odstavkov odloči vlada na obrazložen predlog ministra po predhodnem mnenju komisije iz 57. člena tega zakona.

(4)Odločitev o suspenzu mora biti obrazložena.

(5)Državno tožilstvo nemudoma obvesti pristojne osebe po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena o uvedbi kazenskega postopka zoper državnega odvetnika ali generalnega državnega odvetnika.

(1)Zoper odločitev o suspenzu se lahko državni odvetnik v 15 dneh od prejema odločbe pritoži na vlado.

(2)Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

(1)Nadzor nad delom državnega odvetništva se izvaja v obliki splošnega, delnega ali posamičnega pregleda dela državnih odvetnikov in drugih uslužbencev državnega odvetništva s pregledovanjem spisov, vpisnikov in druge dokumentacije.

(2)Nadzor se uvede z odredbo o nadzoru, ki jo lahko generalni državni odvetnik izda na lastno pobudo, mora pa jo izdati na zahtevo ministra. V odredbi o nadzoru se določijo vrsta, obseg in način opravljanja nadzora.

(3)Spise pregledujejo državni odvetniki, vpisnike in drugo dokumentacijo pa tudi drugi uslužbenci državnega odvetništva v skladu s pisnim pooblastilom generalnega državnega odvetnika, ki je sestavni del odredbe o nadzoru.

(4)V okviru nadzora se pregledujejo ter ocenjujejo zakonitost in pravočasnost dela, smotrnost uporabe procesnih pooblastil in skladnost strokovnih odločitev z izdanimi splošnimi navodili.

(5)O opravljenem nadzoru se izdela poročilo.

(6)Državni odvetniki in drugi uslužbenci državnega odvetništva, katerih delo je bilo pregledano, morajo biti seznanjeni z ugotovitvami nadzora in imajo pravico posredovati pojasnila ali vložiti ugovor pri generalnem državnem odvetniku v 15 dneh od prejema poročila iz prejšnjega odstavka.

(7)O ugovoru iz prejšnjega odstavka odloča višji državni odvetnik, ki ni opravljal pregleda in ki ga za vsak primer posebej določi generalni državni odvetnik. Odločitev o ugovoru mora biti obrazložena in je dokončna.

(8)Končno poročilo o opravljenem nadzoru se pošlje ministrstvu.

(1)S splošnim pregledom se opravlja nadzor dela oddelkov na sedežu ali dela zunanjih oddelkov državnega odvetništva, z delnim pregledom se opravlja nadzor dela v posameznih vrstah zadev, s posamičnim pregledom pa se opravlja nadzor dela v posamezni zadevi.

(2)Splošni pregled dela vsakega posameznega oddelka na sedežu in vsakega posameznega zunanjega oddelka državnega odvetništva se opravi najmanj enkrat na tri leta.

(1)Če se pri nadzoru ugotovijo pomanjkljivosti ali večji obseg nepravilnosti, je v končnem poročilu o nadzoru treba predlagati ustrezne ukrepe in določiti rok za njihovo izvedbo.

(2)Po preteku roka iz prejšnjega odstavka se opravi kontrolni pregled izvršitve ukrepov in preveri njihov učinek.

(3)Na podlagi ugotovitev nadzorov o pomanjkljivostih in napakah pri delu državnih odvetnikov Center za izobraževanje v pravosodju in državno odvetništvo izvajata ustrezne izobraževalne oblike.

(1)Državno odvetništvo Republike Slovenije začne z delovanjem z dnem začetka uporabe tega zakona.

(2)Z dnem, ko začne z delovanjem Državno odvetništvo Republike Slovenije v skladu s tem zakonom, preneha z delovanjem Državno pravobranilstvo Republike Slovenije v skladu z Zakonom o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 77/09, 46/13 in 95/14 – ZUPPJS15).

(3)Državno odvetništvo Republike Slovenije z dnem prenehanja delovanja Državnega pravobranilstva Republike Slovenije prevzame vse pristojnosti, ki jih zakon določa za državno pravobranilstvo, pravice in obveznosti, funkcionarje in javne uslužbence, zaposlene v Državnem pravobranilstvu Republike Slovenije, finančna sredstva, premično in nepremično premoženje ter dokumentarno in arhivsko gradivo Državnega pravobranilstva Republike Slovenije.

(4)Vlada v dveh letih od uveljavitve tega zakona skupaj z Državnim odvetništvom Republike Slovenije poroča Državnemu zboru o doseganju ciljev prenove Državnega pravobranilstva Republike Slovenije z novoustanovljenim Državnim odvetništvom Republike Slovenije.

(1)Generalni državni pravobranilec, ki je bil imenovan na podlagi Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 77/09, 46/13 in 95/14 – ZUPPJS15) do poteka mandata nadaljuje delo kot generalni državni odvetnik v skladu s tem zakonom.

(2)Namestnik generalnega državnega pravobranilca, ki je bil imenovan na podlagi Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 77/09, 46/13 in 95/14 – ZUPPJS15) do poteka mandata nadaljuje delo kot namestnik generalnega državnega odvetnika v skladu s tem zakonom.

(3)Državni pravobranilci, ki so bili imenovani na podlagi Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 77/09, 46/13 in 95/14 – ZUPPJS15) do poteka mandata nadaljujejo delo kot višji državni odvetniki, pri čemer obdržijo doseženi plačni razred, pridobljen v nazivu državnega pravobranilca.

(4)Pomočniki državnih pravobranilcev, ki so bili imenovani na podlagi Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 77/09, 46/13 in 95/14 – ZUPPJS15) do poteka mandata nadaljujejo delo kot državni odvetniki, pri čemer obdržijo doseženi plačni razred, pridobljen v nazivu pomočnika državnega pravobranilca.

(5)Državni pravobranilci, pomočniki državnih pravobranilcev in javni uslužbenci, ki so bili na podlagi Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 77/09, 46/13 in 95/14 – ZUPPJS15) in Državnopravobranilskega reda (Uradni list RS, št. 8/15) razporejeni v Oddelek za evropske zadeve Državnega pravobranilstva Republike Slovenije, z dnem začetka uporabe tega zakona nadaljujejo delo v mednarodnem oddelku v skladu s tem zakonom.

(6)Javni uslužbenci Državnega pravobranilstva Republike Slovenije nadaljujejo delo pri Državnem odvetništvu Republike Slovenije, kamor se premestijo v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja in zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, ki urejajo trajne premestitve javnih uslužbencev v okviru istega delodajalca zaradi delovnih potreb.

(7)Glede pravic, dolžnosti ter prenehanja funkcije in razrešitve oseb iz prvega do četrtega odstavka tega člena se do poteka njihovega mandata uporablja Zakon o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 77/09, 46/13 in 95/14 – ZUPPJS15).

(8)Državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca, ki po izteku mandatne dobe iz objektivnih razlogov ne more skleniti delovnega razmerja za delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove izobrazbe za določeno vrsto poklica in izpolnjenim letom delovnih izkušenj, ima do nastopa drugega dela ali do izpolnitve pogojev za upokojitev, pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, vendar najdalj za tri mesece.

V Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15 in 82/15) se v Prilogi 3 pri plačnih razredih funkcij v drugih državnih organih – A4 funkcija »generalni državni pravobranilec« nadomesti s funkcijo »generalni državni odvetnik«, funkcija »namestnik generalnega državnega pravobranilca« se nadomesti s funkcijo »namestnik generalnega državnega odvetnika«, 32. in 35. vrstica pa se črtata.

Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15, 4/16, 44/16, 58/16, 84/16 in 8/17) se z določbami tega zakona uskladi v šestih mesecih od njegove uveljavitve.

Generalni državni odvetnik najpozneje do začetka uporabe tega zakona po predhodnem soglasju ministra sprejme akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest državnega odvetništva.

Čas opravljanja funkcije državnega pravobranilca ali pomočnika državnega pravobranilca se glede pravic in dolžnosti v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, šteje za čas opravljanja dela višjega državnega odvetnika ali državnega odvetnika.

(1)Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraz »državno pravobranilstvo« ali »pravobranilstvo« v kateremkoli sklonu, pomeni ta izraz državno odvetništvo v uporabljenem sklonu.

(2)Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraz »generalni državni pravobranilec« v kateremkoli sklonu, pomeni ta izraz generalnega državnega odvetnika v uporabljenem sklonu.

(3)Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraz »državni pravobranilec« ali »pravobranilec« v kateremkoli sklonu, pomenita ta izraza višjega državnega odvetnika v uporabljenem sklonu.

(4)Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraz »pomočnik državnega pravobranilca« v kateremkoli sklonu, pomeni ta izraz državnega odvetnika v uporabljenem sklonu.

Službene izkaznice, izdane na podlagi Državnopravobranilskega reda (Uradni list RS, št. 8/15), se uporabljajo do izdaje novih izkaznic.

Disciplinski organi se imenujejo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Disciplinski postopki in postopki za začasno odstranitev z opravljanja funkcije za kršitve oziroma dejanja, ki so bila storjena pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

Nadzorstveni pregledi, odrejeni pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

Razporedi dela, organizacija oddelkov in notranjih organizacijskih enot ter dodeljevanje zadev pri Državnem pravobranilstvu Republike Slovenije se uskladijo z določbami tega zakona najpozneje do začetka uporabe tega zakona.

(1)Zadeve, ki do začetka uporabe tega zakona še niso zaključene, se dokončajo po dosedanjih predpisih, če ta zakon ne določa drugače.

(2)Postopki pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami ter tujimi sodišči in tujimi arbitražami, ki do začetka veljavnosti tega zakona še niso zaključeni, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

Do uskladitve zakona, ki ureja zemljiško knjigo, s tem zakonom, se šteje, da se izvensodna poravnava, sklenjena med državnim odvetnikom in nasprotno stranko v predhodnem postopku, šteje za listino, ki je podlaga za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo.

Člane Sveta vlade za poravnave imenuje vlada v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(1)Člane Komisije za presojo ustreznosti kandidatov predstojniki organov iz drugega odstavka 57. člena tega zakona predlagajo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Komisija se imenuje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Podzakonski predpisi iz 5., 41., 47., 75. in 76. člena tega zakona se izdajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 77/09, 46/13 in 95/14 – ZUPPJS15), uporablja pa se do začetka uporabe tega zakona, razen 30. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 77/09, 46/13 in 95/14 – ZUPPJS15).

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-        Državnopravobranilski red (Uradni list RS, št. 8/15);

-        Uredba o pogojih, merilih in obsegu plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za državne pravobranilce (Uradni list RS, št. 71/07);

-        Pravilnik o določitvi števila mest državnih pravobranilcev in pomočnikov državnega pravobranilca (Uradni list RS, št. 97/06, 51/08 in 89/08);

-        Pravilnik o uradni izkaznici državnega pravobranilca, pomočnika državnega pravobranilca ter višjih strokovnih sodelavcev in strokovnih sodelavcev (Uradni list RS, št. 16/04);

-        Pravilnik o obliki in načinu nošenja službenega oblačila državnega pravobranilca in pomočnika državnega pravobranilca (Uradni list RS, št. 5/09).

(3)Podzakonski predpisi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do uveljavitve oziroma začetka uporabe podzakonskih predpisov po tem zakonu.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi.