8. člen ZDOdv

Toženki in stranskima intervenientoma po prvem odstavku 6. člena Odvetniške tarife (OT) pripada urnina največ do višine postavke, ki je v tarifnih številkah posebnega dela določena za prvo tovrstno zastopanje, v tej zadevi je to glede na vrednost spora 6.000,00 EUR po tar. št. 15/3a v povezavi s 15/1a, 18/1 in 20/1 OT 300 točk. Toženki sodišče prve stopnje ni priznalo potnih stroškov za prihod na naroke, saj jih ni priglasila, pravilno pa ji je skladno s četrtim odstavkom 6. člena OT v povezavi z 8. členom ZDOdv priznalo za odsotnost iz pisarne za čas poti na in s sodišča za vsake začete pol ure 20 točk (za 10 narokov 400 točk). Prvemu stranskemu intervenientu glede na to, da ima pooblaščenko v kraju, v katerem je sodišče, pripadajo potni stroški za njen prihod na sodišče in odsotnost iz pisarne za čas poti na in s sodišča za vsake začete pol ure 20 točk.

Prvi odstavek 8. člena ZDOdv določa, da se stroški zastopanja državnega odvetništva v postopkih pred sodišči in drugim organi obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve, kar pomeni, da je podana zakonska podlaga za uporabo Odvetniške tarife tudi za zastopanje Državnega odvetništva. Dejstvo, da država zagotavlja sredstva za delo Državnega odvetništva iz proračuna, ne pomeni, da bi moralo biti pravdanje z državo brezplačno, saj bi ravno to pomenilo neenako obravnavanje: če namreč v proračun prispevajo vsi davkoplačevalci, pa stroškov Republiki Sloveniji v primeru neuspeha v pravdi ne bi bilo treba plačati le nekaterim davkoplačevalcem.

Prvi odstavek 8. člena ZDOdv določa, da se stroški zastopanja državnega odvetništva v postopkih pred sodišči in drugimi organi obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve, kar pomeni, da je podana zakonska podlaga za uporabo Odvetniške tarife tudi za zastopanje Državnega odvetništva. Takšna ureditev ne posega v ustavno načelo enakosti.

Pritožbeno sodišče se je ukvarjalo tudi z vprašanjem, ali je prisojanje nagrad za zastopanje države po sili določbe 8. člena Zakona o državnem odvetništvu, da se ti stroški "obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve", pretirano (protiustavno) obremenjujoče za nasprotno stranko v zadevah, kot je ta. Nikalen odgovor izhaja iz sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 18. 7. 2013 v zadevi Klauz proti Hrvaški, zlasti iz stališča, da država ne premore neomejenih sredstev, zato naj tako kot zasebniki uživa varstvo pred neutemeljenim pravdanjem, ki ga med drugim zasleduje načelo uspeha pri obveznosti povrnitve stroškov.

3. in 3a. člen ZSPJS urejata ravnanje v primeru ugotovitve neskladnosti določb o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma v sklepu. Sklep toženke z dne 8. 5. 2007, ki ga izpostavlja pritožba, določa le premestitev tožnice z dnem 1. 4. 2007. Ker ne določa plače, v zvezi s tem sklepom sploh ni mogoče ugotoviti neskladnosti določb o plači v smislu citiranih členov ZSPJS. Z določbama 3. in 3a. člena ZSPJS v nobenem primeru tudi ni mogoče sanirati nezakonitosti pri določitvi plače, ki bi nastale pred 1. 7. 2005, t. j. pred uveljavitvijo ZSPJS-D.

Zaslišanje oškodovanke kot priče v postopku posameznega preiskovalnega dejanja po naravi stvari ne pomeni uveljavljanja sodnega varstva pravic oškodovanke. Postopek posameznega preiskovalnega dejanja z vidika oškodovanke ni postopek sodnega uveljavljanja kakšne njene pravice ali pravne koristi v smislu 1. člena ZBPP. Oškodovanki v postopku posameznih preiskovalnih dejanj pravica do BPP ne gre. Stroški zastopanja državnega odvetništva, ki je v konkretnem primeru tožnik kot zastopnik javnega interesa, se v postopkih pred sodišči obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve.

Število točk, ki se prizna za zastopanje na narokih, določa tar. št. 21 OT. Ta v 1. točki določa, da se za prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, priznajo točke po tar. št. 19, torej 400 točk, ne glede na trajanje naroka. Za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, se prizna 50 % iz tar. št. 19 (2. točka tar. št. 21), torej 200 točk. Za narok, na katerem so se obravnavala samo procesna vprašanja ali se ni opravil, ker je bil preložen, se po 3. točki tar. št. 21 prizna 25 % iz tar. št. 19, v predmetni zadevi torej 100 točk.

Skladno s 325. členom ZPP se dopolnilna sodba ali sklep izda le na predlog, ki ga lahko stranka poda v 15 dneh od prejema sodbe. Zmotno je torej stališče pritožbe, da bi tožena stranka predlog za izdajo dopolnilnega sklepa morala vložiti 19. 1. 2022, ko je bil sklep izdan.

Sodišče druge stopnje uvodoma zavrača kot neutemeljena pritožbena izvajanja, da se stroški Državnega odvetništva ne smejo obračunovati po Odvetniški tarifi. Glede na to, da tožnik graja neustavnost zakona, ni utemeljeno njegovo pritožbeno izvajanje po uporabi instituta exceptio illegalis, saj se ta lahko uporabi zgolj v primeru, če sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom.

Pri presoji predpostavk odškodninske odgovornosti države zaradi ravnanja (opustitve ali aktivnega ravnanja) državnega organa je treba upoštevati posebnosti, ki izvirajo iz oblastvene narave delovanja državnih organov, funkcionarjev in uslužbencev. Protipravnost pri vodenju tožilskih (in sodnih) postopkov v smislu civilne odškodninske odgovornosti je skladno s sodno prakso podana le v primeru kvalificirane stopnje napačnosti. Da bi bila podana odškodninska odgovornost države zaradi napačnega ravnanja državnega tožilstva pri obravnavi kazenske ovadbe, ki jo je podal tožnik, bi moral tožnik dokazati, da je šlo za nerazumen odstop od jasnih določb materialnega prava ali od uveljavljene sodne prakse, ali za napačno uporabo povsem jasne določbe zakona ali namerne razlage predpisa v nasprotju z ustaljeno prakso. Zgolj malomarno ravnanje tožilstva ne zadošča.

Stroški zastopanja občinskega pravobranilstva se v postopkih pred sodišči obračunavajo po Odvetniški tarifi.

Za nateg (ki je sicer milejša oblika poškodbe kot zvin vratne hrbtenice) in zvin vratne hrbtenice (za obe obliki nepremoženjske škode - za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter za prestani strah) sodna praksa odmerja odškodnino v višini od 2 do 4 povprečnih plač. Za posamezno vrsto nepremoženjske škode, ki jo je oškodovanec utrpel zaradi več poškodb, je mogoče prisoditi le enotno denarno odškodnino.

Čeprav so bila procesna dejanja v tem pravdnem postopku opravljena pred uveljavitvijo spremembe OT je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki (drugi odstavek 12. člena OT).

Stroške odvetniškega zastopanja je treba odmeriti z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke, ki velja v času odmere stroškov, ne pa v času, ko so bile vloge sestavljene oziroma poslane na sodišče.

Za pritožbeno rešitev stroškovnega sklepa pravno podlago predstavlja 1. odstavek 154. člena ZPP, ki izrecno določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Takšno dejansko stanje je ob dejstvu, da je tožba zaradi pomanjkanja procesne predpostavke za meritorno sojenje zoper prvotoženo stranko zavržena, podano tudi v predmetni zadevi.

Skladno z določbo prvega in drugega odstavka 50.c člena ZLS lahko občina v občinskem svetu ustanovi občinsko odvetništvo, ki zastopa občino pred sodišči in drugimi državnimi organi. Skladno z 8. členom ZDOdv v zvezi s petim odstavkom 50.c člena ZLS je občinski odvetnik upravičen do povrnitve stroškov zastopanja pred sodiščem, ki se obračunavajo po Odvetniški tarifi. Občinski odvetnik ni odvetnik v klasičnem pomenu te besede, ni torej odvetnik, ki bi opravljal odvetništvo kot svoboden poklic v smislu 1. člena ZOdv. Občinsko odvetništvo lahko ustanovi občina in ima občinski odvetnik pooblastilo za zastopanje občine že v samem ZLS.

Ker je z razlagalnimi metodami iz 82. člena OZ mogoče jasno opredeliti vsebino spornih pogodbenih določb, niso izpolnjene predpostavke za uporabo obveznega razlagalnega pravila iz 83. člena OZ. Skladno s prvim odstavkom 16. člena ZDPra se stroški zastopanja državnega pravobranilstva v postopkih pred sodišči in upravnimi organi obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah.

Ker je tožena stranka ugovarjala preuranjenost tožbe in predlagala zavrženje tožbe, njene vloge ni mogoče opredeliti za obrazložen odgovor na tožbo, ki se po tar. št. 19/1 obračuna višje. Tožena stranka je šele napovedala, če bo to potrebno, da bo v roku vložila odgovor na tožbo in tega odgovora ni nikoli vložila, saj je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo. Zato gre toženi stranki le plačilo po tar. št. 19/4 pod "druge vloge".

Stroški zastopanja občinskega pravobranilstva se v postopkih pred sodišči in drugimi organi obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve.