Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem svetu (ZSSve-A)

V Zakonu o sodnem svetu (Uradni list RS, št. 23/17 in 178/21 – odl. US) se 4. člen spremeni tako, da se glasi:

(1)Generalna sekretarka oziroma generalni sekretar (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) sodnega sveta je dodeljeni sodnik, ki sodniško funkcijo opravlja najmanj pet let.

(2)Generalni sekretar sodnega sveta skrbi za delovanje sodnega sveta in vodi strokovno službo. Za svoje delo je odgovoren predsednici oziroma predsedniku (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in članom sodnega sveta.

(3)Dodelitev sodnika iz prvega odstavka tega člena traja pet let in se izvede v skladu z zakonom, ki ureja sodnike, razen če ta zakon določa drugače.

(4)Javni poziv k prijavam za dodelitev objavi sodni svet, ki pred odločitvijo o dodelitvi pridobi mnenje predsednika sodišča, kjer sodnik opravlja sodniško službo (v nadaljnjem besedilu: matično sodišče).

(5)Če se na javni poziv iz prejšnjega odstavka ne prijavi nihče ali ni izbran noben kandidat, sodni svet objavi ponovni javni poziv.

(6)O dodelitvi odloči sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.«.

7. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Sodni svet o svojem delu enkrat letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor). Letno poročilo mora predložiti najpozneje do 30. septembra tekočega leta za prejšnje leto. Poročilo v vednost pošlje tudi ministrstvu in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vrhovno sodišče).

(2)Letno poročilo vsebuje podatke o delu sodnega sveta v prejšnjem letu in oceno stanja v sodstvu, ki je sestavljena iz analize stanja v prejšnjem letu ter napovedi za prihodnje leto. Sodni svet se v svojem letnem poročilu opredeli tudi do letnega poročila vrhovnega sodišča o poslovanju sodstva.

(3)Državni zbor na sejo, na kateri obravnava letno poročilo, povabi tudi ministra, pristojnega za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister) ter predsednika vrhovnega sodišča.

(4)Sodni svet podatke o delu sodnega sveta v prejšnjem letu objavi na svojem spletnem mestu najpozneje do 15. maja tekočega leta za prejšnje leto, celotno letno poročilo iz drugega odstavka tega člena pa najpozneje do 30. septembra tekočega leta za prejšnje leto.«.

V 8. členu se v prvem odstavku besedilo »sodniško službo« nadomesti z besedo »sodnike«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Pravico do dostopa do podatkov po tem členu imajo za izvajanje svojih pristojnosti in nalog tudi disciplinski organi, volilna komisija in Komisija za etiko in integriteto v obsegu, ki je nujno potreben za obravnavo konkretne zadeve. Glede varstva, obdelave in hrambe podatkov, do katerih dostopajo delovna telesa iz prejšnjega stavka, se smiselno uporabljajo določbe 9. člena tega zakona.«. Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Člani sodnega sveta se izvolijo za dobo šestih let in po izteku te dobe ne morejo biti ponovno izvoljeni.

(2)Vsaka tri leta se izvolijo dva ali trije člani sodnega sveta, ki jih izvoli državni zbor, ter trije člani sodnega sveta, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo.

(3)Novo izvoljenemu članu sodnega sveta začne teči mandat naslednji dan po izteku dobe, za katero je bil izvoljen prejšnji član sodnega sveta.

(4)Članu sodnega sveta, ki postane član sodnega sveta zaradi predčasnega prenehanja mandata prejšnjega člana, preneha mandat z iztekom dobe, za katero je bil izvoljen prejšnji član.«.

V 14. členu se v prvem odstavku 5. točka spremeni tako, da se glasi: »5. članu sodnega sveta, ki je sodnik, s prenehanjem ali razrešitvijo s sodniške funkcije, z imenovanjem na višje sodniško mesto, razen če je bil izvoljen v skladu s četrtim odstavkom 18. člena tega zakona ali z imenovanjem za predsednika ali podpredsednika sodišča;« V tretjem odstavku se besedilo »ko sodni svet prejme« nadomesti z besedilom »ko se sodni svet seznani z«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(5) Članu sodnega sveta preneha funkcija po 5. točki prvega odstavka tega člena z dnem pravnomočnosti odločbe sodnega sveta o prenehanju sodniške funkcije, z dnem pravnomočnosti odločbe sodnega sveta o razrešitvi sodnika, z dnem pravnomočnosti o imenovanju na višje sodniško mesto ali z dnem pravnomočnosti odločbe o imenovanju za predsednika ali podpredsednika sodišča.«.

V 15. členu se v prvem odstavku številka »90« nadomesti s številko »120«. V tretjem odstavku se številka »50« nadomesti s številko »80«.

Za 15. členom se doda nov 15.a člen, ki se glasi:

(1)Kadar je izvoljenih manj kandidatov, kot poteče mandatov članom sodnega sveta, se o tem, kateri član sodnega sveta bo opravljal pravice in dolžnosti člana sodnega sveta do izvolitve novega člana, opravi žreb.

(2)Žreb iz prejšnjega odstavka se opravi najpozneje deset dni pred iztekom mandata člana sodnega sveta, če to ni mogoče, pa najpozneje naslednji dan po tem, ko je znan izid volitev. Opravi se na seji sodnega sveta po postopku, določenem s poslovnikom, ob navzočnosti predsednice oziroma predsednika državnega zbora.

(3)Po opravljenem žrebu sodni svet na svojem spletnem mestu objavi osebno ime člana sodnega sveta, ki opravlja pravice in dolžnosti člana sodnega sveta do izvolitve novega člana.«.

19. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Sodniški volilni imenik (v nadaljnjem besedilu tega člena: imenik) iz drugega odstavka 18. člena tega zakona vodi vrhovno sodišče. Podatki za imenik se povzamejo iz centralne kadrovske evidence oziroma aktov o imenovanju.

(2)Najpozneje deset dni po razpisu volitev vrhovno sodišče imenik pošlje sodiščem.

(3)Sodnik ima pravico vpogleda v imenik in pravico pisno zahtevati popravek, če kdo ni vpisan v imenik ali je vpisan kdo, ki po določbah tega zakona nima pravice voliti, ali če so napačno vpisani osebni podatki. Popravek lahko zahteva najmanj 15 dni pred dnevom glasovanja.

(4)Zahteva iz prejšnjega odstavka se pošlje osebi, na katero se nanaša, če to ni vlagatelj, ki se o njej lahko izjavi v 24 urah od vročitve.

(5)Če je zahteva za popravek imenika utemeljena, vrhovno sodišče imenik popravi, če ni utemeljena, pa v štirih dneh od prejema zahteve glede popravka imenika izda zavrnilno odločbo.

(6)Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka lahko vlagatelj zahteve in oseba, na katero se zahteva nanaša, vložita tožbo pri upravnem sodišču v 24 urah po vročitvi odločbe. Sodišče o tožbi odloči v 48 urah po njenem prejemu, pri čemer odloča ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja upravne spore. Zoper odločitev sodišča ni pritožbe in izrednega pravnega sredstva.

(7)Sodišče v postopku iz prejšnjega odstavka pritožbo kot neutemeljeno zavrne, ji ugodi in odločitev vrhovnega sodišča odpravi ali ji ugodi in vrhovnemu sodišču naloži popravo imenika.«.

20. člen se spremeni, tako da se glasi:

(1)Kandidate za člane sodnega sveta predlagajo sodniki pisno.

(2)Kandidature se predložijo volilni komisiji iz prvega odstavka 22. člena tega zakona najpozneje 40 dni pred dnevom glasovanja in morajo vsebovati te podatke in priloge: – osebne podatke kandidata (ime in priimek, sodniški naziv in položaj ter matično sodišče), – oznako, na kateri kandidatni listi, ki se oblikuje v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 18. člena tega zakona, kandidat kandidira, – osebne podatke vlagatelja (ime in priimek, sodniški naziv in položaj, matično sodišče ter njegov podpis), – pisno soglasje kandidata ter – najmanj tri podpisane obrazce, s katerimi se daje podpora kandidaturi.

(3)Če volilna komisija po prejemu kandidature ugotovi, da ne vsebuje vseh podatkov iz prejšnjega odstavka, vlagatelja pozove, da jo v treh dneh dopolni. Prepozno ali nedopolnjeno kandidaturo zavrže ter odločitev pošlje kandidatu in vlagatelju kandidature.

(4)Če volilna komisija ugotovi, da je kandidatura vložena za sodnika, ki ne opravlja sodniške funkcije na sodišču, s katerega lahko kandidira v skladu s tretjim odstavkom 18. člena tega zakona ali je že vložena na drugi kandidatni listi, jo zavrne.

(5)Na vsaki kandidatni listi iz druge alineje drugega odstavka tega člena mora biti večje število kandidatov, kot je število članov, ki se volijo, vendar največ štirikrat tolikšno, kot je število članov, ki se volijo.

(6)Na kandidatno listo se uvrstijo kandidati, ki so jih podprli najmanj trije sodniki. Če je število kandidatov večje, kot določa prejšnji odstavek, se uvrstijo na kandidatno listo tisti kandidati, ki jih je podprlo največ sodnikov. Če dva ali več kandidatov prejme enako število podpor, število vseh kandidatov pa presega omejitev iz prejšnjega odstavka, o uvrstitvi kandidata na listo odloča žreb, ki ga opravi volilna komisija.

(7)Volilna komisija kandidatne liste potrdi in objavi na intranetnih straneh sodišč najmanj 30 dni pred dnevom glasovanja.

(8)Kandidat, katerega kandidatura je bila zavržena ali zavrnjena, oziroma kandidat, ki se ni uvrstil na kandidatno listo, in vlagatelj take kandidature lahko zoper odločbo volilne komisije iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ter zoper odločitev volilne komisije iz prejšnjega odstavka v 48 urah po prejemu odločbe oziroma po objavi kandidatnih list na intranetnih straneh sodišč vložita tožbo pri upravnem sodišču. Sodišče o tožbi odloči v 48 urah po njenem prejemu, pri čemer odloča ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja upravne spore. Zoper odločitev upravnega sodišča ni pritožbe in izrednega pravnega sredstva.

(9)Če sodišče v postopku iz prejšnjega odstavka ugotovi, da pritožba ni utemeljena, jo zavrne. Če sodišče ugotovi, da je pritožba utemeljena, odločitev volilne komisije odpravi in samo odloči o uvrstitvi kandidata na kandidatno listo ali pa volilni komisiji naloži, da ponovno odloči o uvrstitvi kandidatov na kandidatno listo oziroma ponovno opravi žreb v skladu s šestim odstavkom tega člena.«.

V 21. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(4) Zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora lahko vsak volivec vloži ugovor pri volilni komisiji v dveh dneh od dneva glasovanja. Volilna komisija mora o ugovoru odločiti v 48 urah. Če volilna komisija ugotovi takšne nepravilnosti pri glasovanju na volišču, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, razveljavi glasovanje na volišču in odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo glasovanje razveljavljeno. Zoper odločitev volilne komisije ni posebnega pravnega varstva.«. Peti do sedmi odstavek se črtajo.

Za 21. členom se dodata nov 21.a in 21.b člen, ki se glasita:

(1)Izvoljen je sodnik, ki je prejel največ glasov. Če dva ali več kandidatov prejme enako največje število glasov, se volitve glede njih ponovijo.

(2)Volilni odbor o svojem delu pri ugotavljanju izida glasovanja sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani odbora, ter ga skupaj z vsem volilnim gradivom pošlje volilni komisiji v roku, ki ga določi volilna komisija.

(3)Izid volitev ugotovi volilna komisija, o čemer sestavi poročilo, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije. Poročilo objavi na intranetnih straneh sodišč in pošlje sodnemu svetu.

(4)Zoper poročilo volilne komisije iz prejšnjega odstavka lahko volivec ali kandidat v osmih dneh po objavi na intranetnih straneh sodišč vloži tožbo pri upravnem sodišču. Tožnik mora v postopku opisati nepravilnosti in zagotoviti ustrezne dokaze za to, da je v volilnem postopku prišlo do takih nepravilnosti, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na volilni izid.

(5)Tožba iz prejšnjega odstavka ni dovoljena glede nepravilnosti, ki bi jih tožnik lahko oziroma jih je že uveljavljal pred dnevom glasovanja v volilnem sporu v skladu s šestim odstavkom 19. člena in osmim odstavkom 20. člena tega zakona.

(6)Sodišče v postopku odloča prednostno ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja upravne spore.

(7)Če sodišče v postopku iz prejšnjega odstavka ugotovi nepravilnosti, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev in razdelitev mandatov, jih lahko delno ali v celoti razveljavi in v razveljavljenem obsegu odredi ponovitev volitev ali ugotovi drugačno razdelitev mandatov.

(8)Po preteku roka za vložitev tožbe iz četrtega odstavka tega člena ali po pravnomočni odločitvi sodišča iz prejšnjega odstavka sodni svet objavi izid volitev v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Če članu sodnega sveta iz vrst sodnikov mandat predčasno preneha, ker so nastopili razlogi za prenehanje funkcije člana sodnega sveta po 2., 3., 4. ali 5. točki prvega odstavka 14. člena tega zakona, postane član sodnega sveta iz vrst sodnikov za preostalo mandatno dobo tisti kandidat iz liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član sodnega sveta, ki mu je prenehal mandat.

(2)Če kandidat iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od poziva za sprejem mandata ne sporoči, da mandat sprejema, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata.

(3)Če na kandidatni listi iz sedmega odstavka 20. člena tega zakona ni naslednjega kandidata, se po določbah tega poglavja opravijo nadomestne volitve.«.

22. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Volitve članov sodnega sveta iz vrst sodnikov vodi volilna komisija, ki jo za dobo štirih let imenuje sodni svet.

(2)Volilna komisija ima predsednika in štiri člane ter njihove namestnike, ki so sodniki. Za predsednika in namestnika predsednika volilne komisije se imenujeta sodnika, ki sodniško funkcijo opravljata na vrhovnem sodišču.

(3)Članu in namestniku člana volilne komisije preneha funkcija: 1. z iztekom dobe, za katero je imenovan, 2. z odstopom, 3. s pravnomočno obsodbo za kaznivo dejanje, 4. z razrešitvijo s sodniške funkcije, 5. z izrekom disciplinske sankcije in 6. s prenehanjem sodniške funkcije.

(4)Predsednik in namestnik predsednika ter član in namestnik člana volilne komisije, ki jim preneha mandat po 1. točki prejšnjega odstavka, opravljajo naloge člana volilne komisije do imenovanja novega člana.

(5)Predsedniku in namestniku predsednika ter članu in namestniku člana volilne komisije preneha mandat po 2. točki tretjega odstavka tega člena z dnem, ko se sodni svet seznani z njihovo pisno izjavo o odstopu; po 3. točki tretjega odstavka tega člena z dnem pravnomočnosti sodbe, po 4. točki tretjega odstavka tega člena z dnem pravnomočnosti odločbe o razrešitvi s sodniške funkcije, po 5. točki tretjega odstavka tega člena z dnem pravnomočnosti odločbe disciplinskega sodišča o izrečeni disciplinski sankcij, po 6. točki tretjega odstavka tega člena pa z dnem pravnomočnosti odločbe sodnega sveta o prenehanju sodniške funkcije.

(6)O nastopu razlogov iz tretjega odstavka tega člena izda sodni svet ugotovitveno odločbo o prenehanju funkcije člana ali namestnika člana volilne komisije.

(7)Sodni svet lahko pred potekom dobe, za katero je bil imenovan, člana ali namestnika člana volilne komisije razreši zaradi nevestnega opravljanja funkcije. Funkcija mu preneha z dnem sprejetja sklepa sodnega sveta o razrešitvi s funkcije.

(8)Delo na voliščih opravljajo tričlanski volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija. Predsednik volilnega odbora je sodnik, ki sodniško funkcijo opravlja na sodniškem mestu na višjem sodišču. Predsednik volilnega odbora pri vrhovnem sodišču je sodnik, ki sodniško funkcijo opravlja na sodniškem mestu na vrhovnem sodišču.

(9)Volilna komisija določi obrazce za izvedbo volitev ter enotne standarde za volilno gradivo in druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil.

23. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Sodni svet ima po zakonih, ki urejajo sodišča in sodnike, te pristojnosti: 1. glede izbire, imenovanja in razrešitev sodnikov ter predsednikov in podpredsednikov sodišč: – izbira kandidatov za prosto sodniško mesto, – predlaganje kandidatov državnemu zboru za izvolitev v sodniško funkcijo, – imenovanje sodnika na razpisano sodniško mesto, – imenovanje in razrešitev predsednikov in podpredsednikov sodišč, razen predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča, – priprava predhodnega mnenja v postopku imenovanja in razrešitve predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča, – seznanitev državnega zbora s pravnomočno obsodilno sodbo zoper sodnika, – podaja predloga državnemu zboru za razrešitev sodnika, – izdaja odločbe o prenehanju sodniške funkcije, – odločanje o ukrepu začasnega prenehanja opravljanja funkcije predsednika in podpredsednika sodišča, – odločanje o začasni odstranitvi iz sodniške službe za predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča; 2. glede drugih kadrovskih vprašanj v zvezi s sodniki, kadar odloča o: – nezdružljivosti sodniške funkcije, – hitrejšem napredovanju za dva plačna razreda ali na položaj svetnika, o hitrejšem ali izjemnem napredovanju sodnika okrožnega sodišča v naziv višjega sodnika ali na položaj višjega sodnika svetnika na istem sodniškem mestu, – uvrstitvah v plačni razred, – napredovanju na višje sodniško mesto, – potrditvi negativne ocene sodnikovega dela, – predlogu za odpravo kršitev sodnika, ki meni, da je bila kakor koli prizadeta njegova neodvisnost, – pritožbah zoper odločbo o dodelitvi, napredovanju in glede uvrstitve v plačni razred; o podaljšanju roka za strokovno usposabljanje za vodstveno funkcijo, – premestitvi sodnika, – dodelitvi sodnika na delo na Ustavno sodišče Republike Slovenije, vrhovno in višje sodišče za sodelovanje pri izvajanju sodne oblasti, v specializirani kazenski oddelek okrožnega sodišča, v strokovno službo sodnega sveta, na Center za izobraževanje v pravosodju, v Službo za nadzor organizacije poslovanja sodišč ali za opravljanje zahtevnejših strokovnih del na ministrstvo, – oprostitvi opravljanja sodniške službe in o pritožbah zoper odločitev o oprostitvi opravljanja sodniške službe, – podelitvi sodniških štipendij, – ugotavljanju razlogov za nastop mirovanja sodniške funkcije; 3. glede disciplinskih postopkov: – imenovanje disciplinskih organov, – izvršitev disciplinske sankcije zoper sodnika, ki mu je bila po zakonu, ki ureja sodnike, izrečena disciplinska sankcija ustavitve napredovanja, znižanja plače ali premestitve na drugo sodišče, – odločanje o ukrepu začasne odstranitve iz sodniške službe zoper predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča, – odločanje o pritožbi zoper odločitev predsednika vrhovnega sodišča o ukrepu začasne odstranitve sodnika iz sodniške službe; 4. druge naloge: – sprejetje meril za izbiro kandidatov za sodniško mesto ter za ocenjevanje in napredovanje sodnikov po predhodnem mnenju predsednika vrhovnega sodišča in meril za oceno kakovosti dela sodnikov po predhodnem mnenju predsednika vrhovnega sodišča, – sprejetje kodeksa sodniške etike, – imenovanje članov Komisije za etiko in integriteto, – imenovanje članov in namestnikov članov volilne komisije, – sprejetje navodil o načinu volitev članov personalnih svetov in razpis volitev, – podaja soglasja k politiki zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj in izpostavljenosti sodišč ter spremljanje njenega uresničevanja, – podaja mnenja k letnemu poročilu vrhovnega sodišča o poslovanju sodstva, – podaja mnenja državnemu zboru in ministrstvu o zakonih, ki urejajo sodišča in sodnike, – podaja zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, če posegajo v ustavni položaj ali ustavne pravice sodstva, – podaja obrazložene zahteve za odreditev pregleda poslovanja v zadevi, – podaja mnenja o odreditvi pripora oziroma začetku kazenskega postopka zoper sodnika.

(2)Sodni svet opravlja tudi druge naloge, če tako določa zakon.«.

V 29. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Sodni svet odloča z dvotretjinsko večino glasov vseh članov pri: 1. izbiri kandidatov za prosto sodniško mesto, 2. predlogih za izvolitev sodnikov, 3. imenovanjih in napredovanjih sodnikov, 4. imenovanjih in razrešitvah predsednikov in podpredsednikov sodišč, razen predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča, 5. uvrstitvah v plačni razred, 6. pritožbah zoper odločbe predsednika sodišča o premestitvi, dodelitvi, napredovanju in uvrstitvi v plačni razred, 7. predlogih za razrešitev sodnikov, 8. potrditvah negativne ocene sodnikovega dela, 9. sprejemanju meril za izbiro kandidatov za sodniško mesto, 10. sprejemanju meril za oceno kakovosti dela sodnikov, 11. ukrepih začasne odstranitve predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča iz sodniške službe in pri pritožbi zoper odločitev predsednika vrhovnega sodišča o ukrepu začasne odstranitve sodnika iz sodniške službe, 12. ukrepih začasnega prenehanja opravljanja funkcije predsednika ali podpredsednika sodišča, 13. drugih zadevah, če tako določa zakon.«.

30. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pri razpravi in glasovanju o posamezni zadevi ne sme sodelovati član sodnega sveta, pri katerem obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

(2)Ko sodni svet odloča o izbiri kandidatov za prosto sodniško mesto, o predlogih za izvolitev in razrešitev sodnikov, o imenovanju sodnikov, o imenovanju in razrešitvi predsednikov in podpredsednikov sodišč ter o drugih pravicah, obveznostih in pravnih koristih sodnikov, član sodnega sveta ne sme sodelovati pri odločanju, če: – se odloča o njegovi kandidaturi, pravici, obveznosti in pravnih koristih; – je s kandidatom oziroma sodnikom, ki je v postopku, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti, v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do drugega kolena; – je s predsednikom sodišča, ki v postopku poda mnenje, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti, v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do drugega kolena ali – obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.«.

Za 30. členom se doda nov 30.a člen, ki se glasi:

(1)Izločitev lahko predlaga vsak član sodnega sveta ali udeleženec v postopku.

(2)O predlogu za izločitev sodni svet odloči s sklepom, ki se vnese v zapisnik seje in ne vsebuje obrazložitve. Če se predlog zavrne, mora obrazložitev o tem vsebovati odločba o glavni stvari ali sklep, s katerim se konča postopek.

(3)Odločitev o zavrnitvi predloga za izločitev se lahko izpodbija le s pravnim sredstvom zoper odločbo o glavni stvari ali sklep, s katerim se konča postopek, v skladu s 36. členom tega zakona.«.

V 32. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Ko sodni svet odloča o izbiri kandidatov za prosto sodniško mesto oziroma predlogih za izvolitev v sodniško funkcijo, napredovanju na višje sodniško mesto in o drugih napredovanjih sodnikov, potrditvi negativne ocene sodnikovega dela ali nezdružljivosti sodniške funkcije, obrazloženo oceni izpolnjevanje pogojev v skladu z zakonom, ki ureja sodnike, ter v skladu z merili za izbiro kandidatov za prosto sodniško mesto ter merili za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe.«.

34. člen se spremeni, tako da se glasi:

(1)Pred odločanjem o pravicah, obveznostih in pravnih koristi, kot so odločitve o potrditvi negativne ocene sodnikovega dela, razrešitvi predsednika ali podpredsednika sodišča, nezdružljivosti sodniške funkcije, sodni svet sodnika oziroma predsednika ali podpredsednika sodišča pozove, da se o zadevi lahko pisno izjavi v 15 dneh od vročitve poziva.

(2)V postopku odločanja o potrditvi negativne ocene sodnikovega dela in o razrešitvi predsednika ali podpredsednika sodišča sodni svet opravi ustno obravnavo, na katero povabi sodnika oziroma predsednika ali podpredsednika sodišča, glede katerega se vodi postopek. Vabilo mora biti obravnavanemu sodniku oziroma predsedniku ali podpredsedniku sodišča vročeno najmanj osem dni pred ustno obravnavo.

(3)V drugih primerih iz prvega odstavka tega člena sodni svet ustno obravnavo opravi, če tako določa poslovnik ali če v posamezni zadevi tako odločijo člani.

(4)Sodni svet lahko ustno obravnavo opravi tudi v nenavzočnosti vabljenega sodnika oziroma predsednika ali podpredsednika sodišča, če ta nanjo ne pride, čeprav je bil v redu vabljen.

(5)Sodni svet zaradi presoje zakonitosti postopka razgovor na ustni obravnavi zvočno snema. Vabljene osebe se v vabilu na obravnavo poučijo, da bo razgovor posnet s sredstvom za zvočno snemanje in o rokih hrambe zvočnega posnetka. Elektronska kopija zvočnega posnetka se hrani ločeno od zapisnika seje, ki se objavi. Prepis zvočnega snemanja obravnave se izvede, če tako zahteva oseba, zoper katero se vodi postopek, ali če je vložena tožba zoper odločitev v glavni stvari. V elektronsko kopijo oziroma prepis zvočnega snemanja sme vpogledati oseba, zoper katero se vodi postopek, in sodišče, ko odloča o pravnem sredstvu zoper odločitev sodnega sveta.

(6)Zvočni posnetek iz prejšnjega odstavka se hrani do pravnomočno končanega postopka.«.

V 35. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Odločitve sodnega sveta o pravicah, obveznostih in pravnih koristih, kot so izbira kandidatov za prosto sodniško mesto oziroma predlogi za izvolitev v sodniško funkcijo, odločitve o izvolitvi, imenovanju, napredovanju v plačnem razredu ali nazivu, na položaj ali višje sodniško mesto, dodelitvi ali premestitvi sodnika, potrditvi negativne ocene sodnikovega dela, imenovanju ali razrešitvi predsednika sodišča in pritožbah sodnikov, morajo biti obrazložene ter po izkazani vročitvi v anonimizirani obliki objavljene na spletnem mestu sodnega sveta.«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Obrazložitev odločitve sodnega sveta o izbiri kandidata na prosto sodniško mesto oziroma predlogu za izvolitev v sodniško funkcijo, za napredovanje sodnika na višje sodniško mesto in za prosto mesto predsednika ali podpredsednika sodišča mora vsebovati oceno izpolnjevanja vseh objektivnih kriterijev v skladu z merili za izbiro kandidatov na sodniško mesto ter obrazloženo navedbo odločilnih razlogov, zaradi katerih izbrani kandidat izpolnjuje kriterije oziroma kadar je kandidatov več obrazložitev, zaradi katerih razlogov izbrani kandidat najbolje izpolnjuje objektivne kriterije za izbiro.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »spletni strani« nadomesti z besedilom »spletnem mestu«.

36. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Zoper odločbe in sklepe sodnega sveta je dovoljen upravni spor.

(2)V sporih iz prejšnjega odstavka odloča vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov.

(3)Pristojno sodišče mora odločiti v 30 dneh od vložitve tožbe, če gre za spor glede: – izbire kandidatov za prosto sodniško mesto, predlogih za izvolitev ali imenovanje sodnikov; – izbire in imenovanja predsednika in podpredsednika sodišča; – prenehanja ali razrešitve s sodniške funkcije ali funkcije predsednika oziroma podpredsednika sodišča, razen predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča; – odločitve o pritožbi sodnika zoper odločitev predsednika vrhovnega sodišča o izrečenem ukrepu začasne odstranitve s sodniške službe; – odločitve o potrditvi negativne ocene sodnikovega dela; – odločitve o premestitvi sodnika in – ugotovitvene odločbe o mirovanju sodniške funkcije.

(4)Zoper odločitev vrhovnega sodišča ni pritožbe ali revizije.

(5)V postopku izbire kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo in v postopku imenovanja predsednika in podpredsednika sodišča je v upravnem sporu dopustno vložiti tožbo zaradi presoje zakonitosti izbirnega postopka ter zaradi odprave nezakonitega akta.«.

V 38. členu se v prvem odstavku besedilo »tožilec in njegov namestnik ter« nadomesti z besedama »tožilci in«. Peti odstavek se spremeni, tako da se glasi: »(5) O zahtevi za izločitev člana disciplinskega sodišča odloči predsednik disciplinskega sodišča, o zahtevi za izločitev predsednika disciplinskega sodišča in disciplinskega tožilca pa sodni svet.«.

39. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Predlog za disciplinsko sankcioniranje vlaga in zastopa disciplinski tožilec.

(2)Disciplinski tožilci so trije in so vrhovni sodniki.

(3)Če v posamezni zadevi disciplinski tožilci iz pravnih ali stvarnih razlogov ne morejo postopati, sodni svet na predlog občne seje vrhovnega sodišča za odločanje v tej zadevi imenuje nadomestnega tožilca.«.

Besedilo 40. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Disciplinsko sodišče ima devet članov, in sicer: – tri člane sodnega sveta, izmed katerih je eden predsednik, druga dva pa njegova namestnika, – šest sodnikov, od katerih sta dva vrhovna, dva višja in dva sodnika prve stopnje.

(2)Sodni svet določi vrstni red, po katerem namestnika pri vodenju disciplinskega sodišča nadomeščata predsednika disciplinskega sodišča v njegovi odsotnosti.«.

Za 40. členom se doda nov 40.a člen, ki se glasi:

(1)Disciplinsko sodišče odloča v posamezni zadevi v senatu treh članov, izmed katerih sta najmanj dva sodnika. Predsednik senata je predsednik disciplinskega sodišča ali njegov namestnik, najmanj eden od preostalih dveh članov pa mora biti sodnik, ki opravlja sodniško funkcijo na sodniškem mestu na sodišču enake stopnje kot sodnik, zoper katerega teče disciplinski postopek.

(2)Sestavo senata določi predsednik disciplinskega sodišča v skladu z razporedom dela članov disciplinskega sodišča, ki ga sprejme za celotno mandatno obdobje.

(3)Če v posamezni zadevi predsednik disciplinskega sodišča ali njegova namestnika zaradi pravnih ali stvarnih razlogov ne more oziroma ne moreta postopati v vlogi predsednika senata, imenuje sodni svet predsednika senata izmed preostalih članov sodnega sveta. Če tudi noben od preostalih članov sodnega sveta zaradi pravnih ali stvarnih razlogov ne more postopati v vlogi predsednika senata, imenuje sodni svet predsednika senata izmed preostalih članov disciplinskega sodišča iz vrst sodnikov, v skladu z razporedom dela članov disciplinskega sodišča.

(4)Če v posamezni zadevi člani disciplinskega sodišča iz vrst sodnikov iz pravnih ali stvarnih razlogov ne morejo postopati, tako da ni mogoče sestaviti senata v skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena, sodni svet na predlog občne seje vrhovnega sodišča za odločanje v tej zadevi imenuje potrebno število nadomestnih članov disciplinskega sodišča.«.

Besedilo 41. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Članu disciplinskega organa, ki je bil imenovan na predlog občne seje vrhovnega sodišča, funkcija preneha: – če odstopi, z dnem, ko se sodni svet seznani s pisno odstopno izjavo, – če mu preneha sodniška funkcija ali če je s sodniške funkcije razrešen, z dnem pravnomočnosti odločbe sodnega sveta o prenehanju sodniške funkcije oziroma z dnem pravnomočnosti odločbe o razrešitvi, – če mu je izrečena disciplinska sankcija, z dnem pravnomočnosti odločbe disciplinskega sodišča o izrečeni disciplinski sankciji, – če je imenovan na sodniško mesto sodišča drugega položaja, z dnem pravnomočnosti odločbe o imenovanju.

(2)Članu disciplinskega sodišča, ki je bil imenovan iz vrst članov sodnega sveta, preneha funkcija v disciplinskem organu s prenehanjem funkcije člana sodnega sveta ali če odstopi, z dnem, ko se sodni svet seznani s pisno odstopno izjavo.

(3)O nastopu razlogov iz prvega in drugega odstavka tega člena sodni svet izda ugotovitveno odločbo o prenehanju funkcije člana disciplinskega organa.

(4)Na mesto člana disciplinskega organa, ki mu je predčasno prenehala funkcija, imenuje sodni svet po postopku iz tretjega in četrtega odstavka 38. člena tega zakona nadomestnega člana.

(5)Članu disciplinskega organa, ki postane član disciplinskega organa zaradi predčasnega prenehanja mandata prejšnjega člana, poteče mandat z iztekom dobe, za katero je bil imenovan prejšnji član.«.

43. člen se spremeni, tako da se glasi:

(1)Za uveljavljanje odgovornosti sodnikov po tem zakonu in zakonu, ki ureja sodnike, ter za transparentnost odločanja disciplinskega sodišča sodni svet upravlja evidenco izrečenih disciplinskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: disciplinska evidenca).

(2)V disciplinski evidenci se obdelujejo podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih disciplinskih sankcijah: – ime in priimek sodnika, – sodniško mesto in sodniški naziv, – številka in datum disciplinske odločbe, – izrečena disciplinska sankcija.

(3)Podatke iz prejšnjega odstavka lahko pridobijo sodni svet, disciplinski tožilec, pristojni personalni svet, predsednik matičnega sodišča, predsednik sodišča neposredno višje stopnje in predsednik vrhovnega sodišča zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu in zakonu, ki ureja sodnike. Podatki se obdelujejo do izbrisa disciplinske odločbe, ki se izvede v skladu z zakonom, ki ureja sodnike. Ob izbrisu se podatki uničijo.«.

V 44. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) V disciplinskem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, in ki veljajo za skrajšani postopek, razen določb, ki se nanašajo na oškodovanca, če ta zakon ne določa drugače.«. V drugem odstavku se beseda »izrecno« črta in na koncu doda besedilo »Šteje se, da sodnik nasprotuje izključitvi javnosti, če se v javnosti sam izjavlja o zadevi, ki je predmet disciplinskega postopka.«.

Za 44. členom se doda nov 44.a člen, ki se glasi:

(1)V disciplinskem postopku se lahko vloge, ki niso vezane na rok, vlagajo tudi po elektronski poti brez elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom na uradni elektronski naslov sodnega sveta.

(2)Če obstoji dvom o istovetnosti vlagatelja, disciplinski organ od vlagatelja zahteva, da vlogo popravi, dopolni ali predloži v fizični obliki oziroma kako drugače izkaže svojo istovetnost; če tega v danem roku ne stori, organ vloge ne upošteva.

(3)Odločba, sklep ali drug dokument (v nadaljnjem besedilu: pisanja) se sodniku zoper katerega teče disciplinski postopek in drugim udeležencem praviloma vročajo na matičnem sodišču. Če naslovnik ni dosegljiv na matičnem sodišču, se pisanje vroči na naslov stalnega ali začasnega prebivališča, ki je razviden iz uradnih evidenc.

(4)Pisanja iz prejšnjega odstavka se lahko vročajo tudi v elektronski obliki z vložitvijo v elektronski predal, ki ni varni elektronski predal, če je naslovnik s tem seznanjen in s takšnim načinom vročanja izrecno soglaša.

(5)V primeru vročanja v skladu s prejšnjim odstavkom se od naslovnika zahteva potrditev prejema pisanja. Če naslovnik prejema pisanja v petih delovnih dneh od odpreme ne potrdi, lahko disciplinski organ po elektronski poti ali na drug način preveri, ali je pisanje prejel in kdaj ga je prejel. V primeru dvoma, ali je naslovnik pisanje prejel, se zagotovi hitra in učinkovita vročitev z najmanjšimi stroški za organ in naslovnika. Na pisanjih se označijo dan odpreme, dan vročitve in začetek teka roka.«.

45. člen se spremeni, tako da se glasi:

(1)Disciplinski postopek se uvede z vložitvijo predloga za opravo preiskovalnih dejanj ali z neposredno vložitvijo obrazloženega predloga za izrek disciplinske sankcije.

(2)Pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko podajo predsednik matičnega sodišča, predsednik neposredno višjega sodišča, predsednik vrhovnega sodišča in minister. Pobudo, ki je ni podala oseba iz prejšnjega stavka, disciplinski tožilec zavrže. Zoper sklep o zavrženju ni pravnega sredstva.

(3)Disciplinski tožilec mora o vloženem predlogu za izrek disciplinske sankcije in o odločitvi, da ne uvede postopka obvestiti pobudnika.

(4)Mirovanje sodniške funkcije in mirovanje dolžnosti sodniške službe nista ovira za uvedbo in dokončanje disciplinskega postopka.«.

Za 45. členom se doda nov 45.a člen, ki se glasi:

(1)Disciplinsko sodišče o vloženem predlogu za izrek disciplinske sankcije takoj obvesti predsednika vrhovnega sodišča. Če je predlog vložen zoper predsednika ali podpredsednika vrhovnega sodišča, se obvesti sodni svet.

(2)Če je sodniku očitana hujša disciplinska kršitev, lahko predsednik vrhovnega sodišča sodniku izreče začasno odstranitev iz sodniške službe (v nadaljnjem besedilu: suspenz). Če je predlog za izrek disciplinske sankcije vložen zoper predsednika ali podpredsednika vrhovnega sodišča, o suspenzu odloči sodni svet.

(3)Suspenz traja do pravnomočne odločitve disciplinskega sodišča, lahko pa se kadar koli prekliče. V vsakem primeru suspenz preneha po dveh letih od njegovega izreka.

(4)Če se disciplinski postopek konča tako, da je sodnik oproščen disciplinskih očitkov ali se izda zavrnilni sklep oziroma sklep o ustavitvi postopka, se s pravnomočnostjo te odločitve odpravijo vse posledice suspenza.

(5)Zoper odločitev o suspenzu, ki mora biti obrazložena, se sodnik lahko pritoži v 15 dneh od vročitve odločbe na sodni svet, predsednik in podpredsednik vrhovnega sodišča pa na ustavno sodišče. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

(6)Ustavno sodišče o pritožbi iz prejšnjega odstavka odloči v 30 dneh.

Naslov 48. člena se spremeni, tako da se glasi: »(disciplinska obravnava)«. Doda se nov prvi odstavek, ki se glasi: »(1) Disciplinski senat sme v primeru, če sodnik ne pride na disciplinsko obravnavo, čeprav je bil v redu vabljen, odločiti, da se disciplinska obravnava opravi v njegovi nenavzočnosti, če njegova navzočnost ni nujna in če iz njegovih ravnanj izhaja, da se disciplinske obravnave ne želi udeležiti iz očitno neutemeljenih razlogov oziroma z namenom zavlačevanja disciplinskega postopka.«. Dosedanji prvi do tretji odstavek postanejo drugi do četrti odstavek. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »disciplinskega sklepa« nadomesti z besedilom »disciplinske odločbe«. Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

Za 48. členom se doda nov 48.a člen, ki se glasi:

(1)Zoper odločitev disciplinskega sodišča, s katero se konča postopek, lahko sodnik, zoper katerega se vodi disciplinski postopek, v 30 dneh od vročitve odločbe vloži zahtevo za sodno varstvo, o kateri odloča vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov.

(2)Zahteva za sodno varstvo iz prejšnjega odstavka zadrži izvršitev odločbe disciplinskega sodišča.

(3)V postopku pred vrhovnim sodiščem se uporabljajo določbe pritožbenega postopka, ki veljajo za skrajšani kazenski postopek.

(4)Zoper odločitev vrhovnega sodišča ni pritožbe ali zahteve za varstvo zakonitosti.«.

V tretjem odstavku 49. člena in tretjem odstavku 53. člena se besedi »spletnih straneh« nadomestita z besedama »spletnem mestu«.

V 50. členu se v tretjem odstavku beseda »šestih« nadomesti z besedo »štirih«.

V 51. členu se prvi odstavek spremeni, tako da se glasi: »(1) Članu komisije preneha funkcija pred potekom mandata: – če odstopi, z dnem, ko se sodni svet seznani s pisno odstopno izjavo; – če mu je izdana ocena »ne napreduje«; – če mu preneha sodniška funkcija ali če je s sodniške funkcije razrešen, z dnem nastopa prenehanja sodniške funkcije oziroma nastopa razrešitve v skladu z zakonom, ki ureja sodnike; – če mu je izrečena disciplinska sankcija, z dnem pravnomočnosti disciplinske odločbe.«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) O nastopu razlogov iz prvega in drugega odstavka tega člena sodni svet izda ugotovitveno odločbo o prenehanju funkcije člana komisije.«. Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

V 54. členu se v četrtem odstavku besedi »sodniško službo« nadomestita z besedo »sodnike«.

V 57. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Člani sodnega sveta, člani disciplinskih organov in člani Komisije za etiko in integriteto imajo za udeležbo na svojih sejah pravico do sejnine in povračila stroškov, ki so povezani z njihovim delom. Povračilo stroškov pripada tudi članom volilne komisije. Sejnine in stroški se podrobneje uredijo v poslovniku sodnega sveta.«.

Člani sodnega sveta, izvoljeni pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo delo do prenehanja mandata, za katerega so bili izvoljeni.

Sodnik, ki je bil dodeljen v strokovno službo sodnega sveta za opravljanje del in nalog generalnega sekretarja sodnega sveta pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljuje delo do izteka trajanja dodelitve.

Člani disciplinskega sodišča, imenovani pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo delo do prenehanja mandata, za katerega so bili imenovani.«.

Imenovanje članov volilne komisije in njihovih namestnikov se v skladu s prvim in drugim odstavkom spremenjenega 22. člena zakona izvede v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

Člani Komisije za etiko in integriteto, imenovani pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo delo do prenehanja mandata, za katerega so bili imenovani.

(1)Disciplinski tožilec, imenovan pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljuje delo do izteka mandata.

(2)Namestnik disciplinskega tožilca, imenovan pred uveljavitvijo tega zakona, funkcijo po uveljavitvi tega zakona opravlja kot disciplinski tožilec do izteka mandata, za katerega je bil imenovan kot namestnik disciplinskega tožilca.

(3)Sodni svet dodatnega disciplinskega tožilca imenuje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

Predsednik disciplinskega sodišča v enem mesecu od uveljavitve tega zakona sprejme razpored dela članov disciplinskega sodišča za preostanek mandata.

Disciplinsko sodišče v treh mesecih od uveljavitve tega zakona vzpostavi disciplinsko evidenco v skladu s spremenjenim 43. členom zakona, v katero se vpisujejo podatki o disciplinskih sankcijah, ki so bile izrečene po uveljavitvi tega zakona.

Disciplinski postopek, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, se konča po dosedanjih predpisih, razen spremenjenega petega odstavka 38. člena, tretjega odstavka spremenjenega 39. člena, tretjega in četrtega odstavka novega 40.a člena, novega 44.a člena in novega 48.a člena zakona, ki se uporabljajo tudi za disciplinski postopek, začet pred uveljavitvijo tega zakona.

Volilni postopek za člane sodnega sveta iz vrst sodnikov, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se konča v skladu z dosedanjimi predpisi, razen spremenjenih 19. člena, 20. člena in četrtega odstavka 21. člena ter novega 21.a člena zakona, ki se uporabljajo tudi za volilni postopek, začet pred uveljavitvijo tega zakona.

Poslovnik Sodnega sveta (Uradni list RS, št. 74/17) se uskladi s tem zakonom do 15. decembra 2026.

(1)V Zakonu o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/17) se v 84. členu v prvem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi; »– tri sodnike, ki jih na predlog sodnega sveta z njihovim soglasjem imenuje generalni državni odvetnik;«.

(2)Sodni svet sodnike, ki so člani disciplinske komisije prve stopnje, predlaga v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Spremenjeni 23., spremenjeni prvi odstavek 29., spremenjeni prvi in tretji odstavek 35., tretji odstavek spremenjenega 36., spremenjeni 48. in spremenjeni prvi odstavek 57. člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2027, do takrat pa se uporabljajo 23., prvi odstavek 29., prvi in drugi odstavek 35., tretji odstavek 36., 48., in prvi odstavek 57. člena Zakona o sodnem svetu (Uradni list RS, št. 23/17 in 178/21 – odl. US).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 700-04/25-4/50 Ljubljana, dne 21. novembra 2025 EPA 2136-IX Državni zbor