Pravilnik o kakovosti izdelkov iz žit

Ta pravilnik ureja pogoje za minimalno kakovost, razvrščanje in označevanje, ki jih morajo v prometu izpolnjevati izdelki iz žit in žitom sorodne poljščine (v nadaljnjem besedilu: izdelki iz žit).

(1)Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. 7. 1998, str. 37), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 316 z dne 14. 11. 2012, str. 12).

(2)Šteje se, da proizvodi, ki se zakonito tržijo v drugih državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Turčije, če so proizvedeni v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa, izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika in se lahko dajo na trg, razen če je bil izpeljan postopek v skladu z Uredbo (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 21).

(1)Predpakirani izdelki iz žit morajo biti označeni v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje živil, in v skladu s tem pravilnikom.

(2)Izdelki iz žit, ki niso predpakirani, morajo biti na prodajnem mestu označeni z imenom izdelka, tipom izdelka pri mlevskih izdelkih ter imenom in naslovom proizvajalca.

(3)Izdelkom iz žit se lahko dodajajo aditivi v skladu s predpisom, ki ureja aditive za živila.

Nazivna oziroma neto količina, dovoljeno negativno odstopanje ter način označevanja nazivne oziroma neto količine za predpakirane izdelke iz žit morajo biti v skladu s predpisom, ki ureja meroslovne zahteve za predpakirane izdelke.

Glede na sestavo in vrsto tehnološkega postopka se izdelki iz žit razvrščajo zlasti kot:

1.oluščeno žito,

2.mlevski izdelki,

3.pripravljeni izdelki iz žit,

4.mešanice za pekovske in druge izdelke,

5.testenine ali

6.testo in izdelki iz testa.

(1)Oluščeno žito je pridobljeno z luščenjem ali z drugo ustrezno obdelavo zdravih in dobro očiščenih žitnih zrn in se razvršča zlasti kot:

-        žitna kaša,

-        oluščen riž ali

-        oluščena pira.

(2)Žitna kaša se označuje glede na vrsto žita, zlasti kot:

-        ovsena kaša,

-        ječmenova kaša,

-        prosena kaša ali

-        ajdova kaša in druge.

(3)Oluščen riž se označuje kot riž.

(4)Oluščena pira se označuje kot pira.

Oluščeno žito mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

-        barva, vonj in okus morajo biti značilni za posamezno vrsto oziroma sorto žita;

-        ne sme vsebovati neoluščenih zrn in delov lusk, razen če s tem pravilnikom ni drugače določeno;

-        ne sme vsebovati primesi tujega izvora, zrn drugih žit in poškodovanih zrn, razen če s tem pravilnikom ni drugače določeno;

-        ne sme vsebovati primesi živalskega izvora;

-        lahko vsebuje največ 14,5 % vode, razen če s tem pravilnikom ni drugače določeno;

-        lahko vsebuje največ 0,25 % neoluščenih zrn in največ 0,25 % primesi tujega izvora ter zrn drugih žit, od tega največ 0,15 % plev, plevic ali lusk in največ 0,10 % zrn drugih žit;

-        lahko vsebuje največ 10 % lomljenih zrn.

(1)Glede na vrsto tehnološke predelave se riž razvršča in označuje kot:

-        neoluščeni riž, če mu ni bila odstranjena zunanja luska;

-        nebrušen riž (rjavi riž, cargo riž, naravni riž, integralni riž), če mu je odstranjena samo zunanja luska;

-        brušen riž (beli riž), če mu je odstranjena zunanja luska, s postopnim brušenjem pa še semenska kožica (otrobi in kalček);

-        nebrušen parboiled riž, če je neoluščen, obdelan v vodi in pari ter sušen z vročim zrakom, nato pa samo luščen;

-        brušen parboiled riž, če je neoluščen, obdelan v vodi in pari ter sušen z vročim zrakom, nato pa luščen in brušen;

-        predhodno kuhan in sušen riž (poimenovan tudi kot riž za hitro pripravo), če je brušen riž ali brušen parboiled riž, ki je naknadno obdelan s paro, kuhan v vodi ter dehidriran ali termostabiliziran.

(2)Glede na obliko in velikost zrn se riž razvršča in označuje kot:

-        okroglozrnat riž, pri katerem dolžina zrn ne presega 5,2 mm in je razmerje med dolžino in širino zrna manjše od 2;

-        srednjezrnat riž, pri katerem je dolžina zrna od 5,2 mm do 6 mm in razmerje med dolžino in širino zrna ni večje od 3;

-        dolgozrnat riž, pri katerem dolžina zrna presega 6 mm in je razmerje med dolžino in širino zrna od 2 do 3 ali pri katerem dolžina zrn ne presega 6 mm in je razmerje med dolžino in širino zrna 3 ali več.

(3)Lomljen riž je poškodovan brušen riž, ki nastane med procesom predelave riža, katerega dolžina delcev ne presega treh četrtin povprečne dolžine celega zrna.

Brušen riž se glede na stopnjo brušenja razvršča in označuje kot:

-        delno brušen (delno odstranjena zunanja in notranja semenska kožica in kalček);

-        brušen (odstranjena je vsa zunanja in del notranje semenske kožice ter deli kalčka);

-        ekstra brušen (odstranjeni so vsi zunanji in notranji deli semenske kožice, kalček v celoti ter deli endosperma).

Kot sladki beli riž ali lepljivi riž ( Oryza sativa L. glutinosa) se označuje posebna vrsta azijskega riža, ki ima zrna mlečnobele barve in je pri kuhanju zelo lepljiv. Njegov škrob ne vsebuje amiloze in je sestavljen izključno iz amilopektina.

Minimalna kakovost riža kot surovine mora ustrezati standardu SIST ISO 7301.

(1)Predpakiran riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

-        pri kuhanju morajo riževa zrna enakomerno nabrekniti, obdržati svojo obliko, se ne smejo zlepiti ali razkuhati, razen pri sladkem belem rižu in lomljenem rižu;

-        vonj in okus kuhanega riža morata biti značilna za vrsto oziroma sorto in ne smeta vsebovati dodatnih tujih vonjev in okusov;

-        lahko vsebuje največ 15 % vode.

(2)Predpakiran nebrušen riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

-        biti mora svetlorjave barve, z odtenki zelenkaste, delno rdečkaste;

-        količina riževih zrn druge sorte enake kakovosti ne sme presegati 5 %;

-        lahko vsebuje največ 0,11 % primesi (od tega 0,01 % neužitnih anorganskih primesi in do 0,1 % užitnih organskih primesi), največ 5 % lomljenih zrn in največ 3 % nezrelih zrn z naravnimi deformacijami.

(3)Predpakiran brušen riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

-        biti mora bele do rumenkasto bele ali rahlo sive barve;

-        količina riževih zrn druge sorte enake kakovosti ne sme presegati 5 %;

-        lahko vsebuje največ 0,11 % primesi (od tega do 0,01 % neužitnih anorganskih primesi in do 0,1 % užitnih organskih primesi), največ 0,1 % neoluščenih riževih zrn ali delov riževih lusk, največ 7 % lomljenih zrn, največ 3 % nezrelih zrn z naravnimi deformacijami, največ 3 % kredastih zrn, največ 2 % zrn z rdečo progo, največ 0,5 % zrn s temnimi progami in največ 2 % poškodovanih zrn.

(4)Predpakiran nebrušen parboiled riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

-        biti mora enakomerne temno jantarne barve brez vidnih zrn svetlejših ali temnejših jantarnih odtenkov;

-        količina riževih zrn druge sorte enake kakovosti ne sme presegati 5 %;

-        lahko vsebuje največ 0,11 % primesi, (od tega do 0,01 % neužitnih anorganskih primesi in do 0,1 % užitnih organskih primesi), največ 3 % lomljenih zrn in največ 3 % nezrelih zrn z naravnimi deformacijami.

(5)Predpakiran brušen parboiled riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

-        biti mora enakomerne rumene do jantarne barve brez vidnih zrn svetlejših ali temnejših jantarnih odtenkov;

-        količina riževih zrn druge sorte enake kakovosti ne sme presegati 5 %;

-        lahko vsebuje največ 0,11 % primesi (od tega do 0,01 % neužitnih anorganskih primesi in do 0,1 % užitnih organskih primesi), največ 0,1 % neoluščenih riževih zrn ali delov riževih lusk, največ 7 % lomljenih zrn, največ 3 % nezrelih zrn z naravnimi deformacijami, največ 0,2 % porumenelih zrn, največ 0,1 % nepopolno zaklejenih zrn, največ 3 % zrn z rdečo progo in največ 1 % toplotno poškodovanih zrn.

(6)Predpakiran predhodno kuhan in sušen riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

-        biti mora enakomerne bele ali rumene do jantarjeve barve brez vidnih zrn svetlejših ali temnejših odtenkov;

-        lahko vsebuje največ 0,11 % primesi (od tega do 0,01 % neužitnih anorganskih primesi in do 0,1 % užitnih organskih primesi), največ 1 % neoluščenih riževih zrn ali delov riževih lusk, največ 7 % lomljenih zrn, največ 0,5 % temno obarvanih zrn in največ 2 % rdečih in poškodovanih zrn skupaj.

(1)Mlevski izdelki so izdelani z mletjem oziroma drobljenjem očiščenega in pripravljenega žita.

(2)Glede na tehnološki postopek se mlevski izdelki razvrščajo in označujejo zlasti kot:

-        moka,

-        zdrob,

-        drobljenec,

-        kalčki ali

-        otrobi.

(1)Mlevski izdelki ne smejo vsebovati:

-        živih ali mrtvih skladiščnih škodljivcev v katerikoli razvojni obliki;

-        primesi živalskega izvora;

-        primesi mineralnega izvora (lahko vsebujejo največ 0,05 % peska, razen v primeru ajdove moke, ki lahko vsebuje največ 0,2 % peska);

-        več kot 0,5 % primesi rastlinskega izvora.

(2)Mlevski izdelki lahko vsebujejo največ 15 % vode. Barva, vonj in okus morajo biti značilni za vrsto žita.

(3)Ne glede na določbo četrte alineje prvega odstavka tega člena lahko pšenični durum zdrob vsebuje največ 3 % ostalih pšeničnih mlevskih izdelkov.«. »(3) Ne glede na določbo četrte alineje prvega odstavka tega člena lahko pšenični durum zdrob vsebuje največ 3 % ostalih pšeničnih mlevskih izdelkov.

V prostorih, v katerih se hranijo mlevski izdelki, se ne sme hraniti blaga, ki bi lahko škodljivo vplivalo na kakovost mlevskih izdelkov.

Tip pšeničnih in rženih mlevskih izdelkov se določi glede na količino mineralnih snovi (pepela).

(1)Pšenični mlevski izdelki so izdelani z drobljenjem oziroma mletjem navadne pšenice ( Triticum aestivum) in durum pšenice ( Triticum durum).

(2)Pšenična moka in pšenični zdrob se izdelujeta z mletjem endosperma pšenice po odstranitvi otrobov in kalčka. Pšenična moka je lahko različnih velikosti delcev (granulacij) in tipov.

(3)Pšenični zdrob je lahko različnih velikosti delcev, vendar mora vsebovati najmanj 80 % delcev velikosti nad 0,2 mm, razen pri polnozrnatem zdrobu.

(4)Pšenični drobljenec je izdelan z drobljenjem zrnja po odstranitvi kalčkov.

(5)Pšenični polnozrnati izdelki (pšenična polnozrnata moka in pšenični polnozrnati drobljenec) so izdelani z mletjem očiščenega celega zrnja.

(6)Pšenični kalčki so izdelani z izločanjem kalčkov pri mletju pšenice.

(7)Pšenični otrobi so stranski produkt mletja in vsebujejo predvsem ovojnico pšeničnega zrna.

Pšenična moka in pšenični zdrob se razvrščata in označujeta zlasti kot:

-        pšenični zdrob (tip 400),

-        pšenična bela moka (tip 400, 500),

-        pšenična polbela moka (tip 850),

-        pšenična črna moka (tip 1100, 1600),

-        pšenična polnozrnata moka,

-        pšenična durum moka,

-        pšenični durum zdrob,

-        pšenični polnozrnati durum zdrob ali

-        pšenični polnozrnati drobljenec.

Pšenični mlevski izdelki morajo ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

1.vsebnost pepela, računano na suho snov, lahko znaša:

-  največ 0,45 % pri zdrobu tipa 400,

-  največ 0,45 % pri moki tipa 400,

-  od 0,46 do 0,60 % pri moki tipa 500,

-  od 0,75 do 0,95 % pri moki tipa 850,

-  od 1,00 do 1,20 % pri moki tipa 1100,

-  od 1,50 do 1,80 % pri moki tipa 1600,

-  največ 0,9 % pri durum zdrobu,

-  od 0,9 do 2,0 % pri durum moki,

-  največ 2,0 % pri polnozrnati moki,

-  največ 2,0 % pri polnozrnatem drobljencu;

2.kislinska stopnja je lahko največ:

-  2,5 pri zdrobu tipa 400,

-  2,5 pri moki tipa 400,

-  3,2 pri moki tipa 500,

-  3,4 pri moki tipa 850,

-  3,7 pri moki tipa 1100.

Rženi mlevski izdelki so izdelani z mletjem rži ter se razvrščajo in označujejo zlasti kot:

-        rženi drobljenec,

-        ržena polnozrnata moka,

-        rženi zdrob,

-        ržena moka (tip 750, 950, 1250 in 1650) ali

-        rženi otrobi.

Rženi mlevski izdelki morajo ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

1.vsebnost pepela, računano na suho snov, lahko znaša:

-  od 0,7 do 0,8 % pri rženi moki tipa 750,

-  od 0,9 do 1,0 % pri rženi moki tipa 950,

-  od 1,2 do 1,4 % pri rženi moki tipa 1250,

-  od 1,5 do 1,8 % pri rženi moki tipa 1650,

-  največ 2,0 % pri rženem drobljencu,

-  največ 2,0 % pri rženi polnozrnati moki;

2.kislinska stopnja je lahko največ:

-  3,0 pri moki tipa 750,

-  3,5 pri moki tipa 950,

-  4,0 pri moki tipa 1250,

-  5,0 pri moki tipa 1650.

Koruzni mlevski izdelki so izdelani z drobljenjem oziroma mletjem koruze ter se razvrščajo in označujejo zlasti kot:

-        koruzni drobljenec,

-        koruzni zdrob,

-        koruzna moka,

-        koruzni otrobi ali

-        koruzni kalčki.

Koruzni mlevski izdelki morajo ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

1.kislinska stopnja je lahko največ:

-  3,0 pri koruznem drobljencu in koruznem zdrobu,

-  4,0 pri koruzni moki;

2.vsebnost maščob pri koruznem drobljencu in koruznem zdrobu je lahko največ 3,0 %.

(1)Ajdovi mlevski izdelki so izdelani z mletjem ajde ter se razvrščajo in označujejo zlasti kot ajdova moka, ajdov zdrob ali ajdov drobljenec.

(2)Ajdovi mlevski izdelki lahko vsebujejo največ 3,5 % pepela, računano na suho snov, kislinska stopnja pa je lahko največ 5,0.

Drugi mlevski izdelki so izdelani z mletjem oluščenih žit (ovsa, ječmena, prosa, soržice in pire) ter se razvrščajo in označujejo zlasti kot:

-        ovsena moka,

-        ječmenova moka,

-        prosena moka,

-        soržična moka ali

-        pirina moka.

Drugi mlevski izdelki morajo ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

1.vsebnost pepela, računano na suho snov, je lahko največ:

-  3,5 % pri ovseni moki,

-  2,5 % pri ječmenovi moki;

2.kislinska stopnja je lahko največ 4,5 pri ovseni moki in ječmenovi moki.

(1)Namenska moka in namenski zdrob so mlevski izdelki, ki so po kakovosti prilagojeni za posamezne namene in morajo ustrezati minimalni kakovosti za mlevske izdelke.

(2)Mlevski izdelki, ki so v prometu, morajo imeti na označbi naveden namen njihove uporabe.

(1)Pripravljeni izdelki iz žit se glede na tehnološki postopek razvrščajo in označujejo zlasti kot:

-        žitne kaše za hitro pripravo,

-        mlevski izdelki za hitro pripravo,

-        kosmiči,

-        muesli izdelki,

-        ekstrudirani in ekspandirani izdelki.

(2)Žitne kaše za hitro pripravo so izdelane po posebnem tehnološkem postopku obdelave s paro in vročim zrakom, s katerim se skrajša čas priprave za uživanje teh izdelkov. Vse oluščene žitne kaše se lahko toplotno obdelajo.

(3)Žitne kaše za hitro pripravo morajo ustrezati minimalni kakovosti za oluščena žita iz 7. člena tega pravilnika.

(4)Mlevski izdelki za hitro pripravo (instant in predkuhani mlevski izdelki) so izdelani po posebnem tehnološkem postopku, s katerim se skrajša čas priprave teh izdelkov, in morajo ustrezati minimalni kakovosti za mlevske izdelke iz 14. člena tega pravilnika.

(5)Kosmiči se izdelujejo iz oluščenih žit ali iz žit brez lusk po posebnem tehnološkem postopku. Kosmičijo se lahko vsa žita. Količina vode v kosmičih ne sme presegati 14 %, razen pri prosenih kosmičih, kjer ne sme presegati 14,5 %. Ovseni kosmiči lahko vsebujejo največ 0,15 % ovsenih lusk.

(6)Muesli izdelki so mešanice žitnih kosmičev, suhega sadja in drugih surovin, ki ustrezajo predpisani kakovosti za posamezno surovino.

(7)Ekstrudirani izdelki in ekspandirani izdelki so izdelani s postopkom ekstrudiranja oziroma ekspandiranja mlevskih izdelkov in dodatnih surovin, ki ustrezajo predpisani kakovosti za posamezno surovino.

Mešanice za pekovske izdelke so izdelki, pripravljeni iz mlevskih izdelkov, drugih surovin in aditivov, ki so namenjeni enostavni pripravi testa za pekovske izdelke.

Glede na namen uporabe se mešanice za pekovske izdelke razvrščajo in označujejo zlasti kot:

-        pripravljena zmes ali gotova zmes,

-        koncentrat ali

-        izboljševalec.

(1)Testenine so izdelane z mesenjem in oblikovanjem mlevskih izdelkov, vode, aditivov in drugih živilskih izdelkov, ki ustrezajo minimalni kakovosti.

(2)Pri izdelavi testenin se lahko uporabijo tudi lomljene testenine.

(1)Glede na tehnološki postopek se testenine razvrščajo in označujejo zlasti kot:

-        sveže testenine,

-        sušene testenine,

-        predkuhane testenine,

-        hitro zamrznjene testenine ali

-        kus kus.

(2)Glede na sestavo se testenine razvrščajo in označujejo zlasti kot:

-        navadne testenine,

-        jajčne testenine,

-        testenine z dodatki ali

-        polnjene testenine.

(3)Navadne testenine so izdelane samo iz mlevskih izdelkov in vode. Navadne testenine se lahko označijo tudi kot »testenine«.

(4)Jajčne testenine so izdelane iz mlevskih izdelkov, vode in jajc in morajo vsebovati najmanj 3 jajca, ki se v skladu s predpisi o kakovosti jajc razvrščajo v kategorijo M, ali najmanj 124 g jajčnega melanža ali ustrezno količino jajčnega prahu na 1 kg mlevskih izdelkov.

(5)Testenine z dodatki so izdelane iz mlevskih surovin, vode in dodanih surovin (npr. zelenjavni izdelki, sadni izdelki, jajca). Testenine z dodatki morajo biti označene na način, da je iz njega razvidna dodana surovina (npr. testenine z zelenjavo, testenine z dodatkom jajc).

(6)Polnjene testenine so izdelane iz mlevskih izdelkov, vode in drugih surovin ter polnjene z različnimi nadevi oziroma polnili.

(7)Kus kus se izdeluje zlasti iz pšeničnega durum zdroba in moke po posebnem tehnološkem postopku toplotne obdelave s paro in z naknadnim sušenjem. Ustrezati mora minimalni kakovosti za mlevske izdelke iz 14. člena tega pravilnika.

Testenine morajo ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

1.sveže testenine:

-  videz, okus, barva in konsistenca morajo biti značilni za posamezno vrsto izdelka;

2.sušene testenine:

-  videz, okus, barva in konsistenca morajo biti značilni za posamezno vrsto izdelka,

-  lahko vsebujejo največ 13,5 % vode.

(1)Testo je izdelek, ki je izdelan po ustreznem tehnološkem postopku iz mlevskih izdelkov in drugih izdelkov iz žit, surovin rastlinskega in živalskega izvora, ki ustrezajo predpisani minimalni kakovosti, vode ali druge tekočine ter dovoljenih aditivov.

(2)Izdelki iz testa so izdelki, ki so izdelani iz posameznih vrst testa iz drugega odstavka 35. člena tega pravilnika.

(1)Testo se po načinu obdelave razvršča in označuje zlasti kot:

-        sveže testo,

-        hitro zamrznjeno testo ali

-        sušeno testo.

(2)Testo se glede na sestavo in tehnološki postopek razvršča in označuje zlasti kot:

-        vlečeno testo,

-        kvašeno testo,

-        krhko testo,

-        listnato testo,

-        kvašeno listnato testo ali

-        krompirjevo testo.

(1)Vlečeno testo je izdelano iz pšenične moke, vode ali druge tekočine in drugih surovin.

(2)Kvašeno testo je izdelano iz različnih vrst moke, vode ali druge tekočine, kvasa in drugih surovin.

(3)Krhko testo je izdelano iz pšenične ali druge vrste moke, maščobe, sladkorja in drugih surovin.

(4)Listnato testo je izdelano iz moke, vode, maščobe in drugih surovin, brez dodanih vzhajalnih sredstev. Pripravljeno je s postopkom laminiranja maščobnih plasti med plasti testa in ima na prerezu tipično strukturo.

(5)Kvašeno listnato testo je listnato testo, pripravljeno z dodatkom kvasa.

(6)Krompirjevo testo je izdelano iz pšenične ali druge vrste moke, krompirja ali krompirjeve moke, kosmičev, vode in drugih surovin.

(7)Druge vrste testa se lahko izdelujejo iz mlevskih ali drugih izdelkov iz žit, soje ali drugih surovin in vode ali druge tekočine. Testo se poimenuje po dodani surovini, ki prevladuje v testu.

(1)Izdelki iz testa se po načinu obdelave razvrščajo in označujejo kot:

-        hitro zamrznjeni izdelki iz testa,

-        sveži izdelki iz testa ali

-        izdelki iz testa, ki jih je treba termično obdelati po navodilih proizvajalca.

(2)Za razvrščanje in poimenovanje izdelkov iz testa se glede na sestavo in tehnološki postopek smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.

(3)Izdelki iz testa se lahko polnijo z nadevom (npr. sadni, mesni, mlečni nadev) in se glede na nadev tudi ustrezno poimenujejo. Pravilnik o kakovosti izdelkov iz žit (Uradni list RS, št. 1/14) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1)Izdelki iz žit se morajo proizvajati in označevati v skladu z določbami tega pravilnika najpozneje od 30. julija 2015.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so izdelki iz žit, proizvedeni in označeni pred 30. julijem 2015 v skladu s predpisom iz 39. člena tega pravilnika, lahko v prometu do porabe zalog.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o kakovosti izdelkov iz žit (Uradni list RS, št. 26/03 in 31/04), uporablja pa se do 30. julija 2015.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o kakovosti izdelkov iz žit (Uradni list RS, št. 52/19) vsebuje naslednjo končno določbo: 2. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.