Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1B)

V Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US in 33/07 – ZPNačrt) se v drugem odstavku 1. člena na koncu 9. točke pika nadomesti z vejico in se doda nova 10. točka, ki se glasi: »10. Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (UL L št. 143 z dne 30. 4. 2004, str. 56; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/35/ES).«.

V 3. členu se za točko 1.3. dodajo nove 1.3.1., 1.3.2. in 1.3.3. podtočke, ki se glasijo: »1.3.1. Posebni deli okolja so vode in tla ter s predpisi o ohranjanju narave posebej določene mednarodno varovane in zavarovane prosto živeče rastlinske in živalske vrste (v nadaljnjem besedilu: zavarovane vrste), njihovi habitati in habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju po predpisih o ohranjanju narave. 1.3.2. Ugodno stanje ohranjenosti zavarovanih vrst in habitatnih tipov je stanje, določeno s predpisi o ohranjanju narave. 1.3.3. Funkcija posebnega dela okolja je koristna vloga, ki jo ima posebni del okolja za drug del okolja ali za javnost.«. V 3. točki se za zaklepajem doda besedilo »ali organizmov ali mikroorganizmov«. V 6. točki se za besedilom »tveganje za okolje« doda besedilo », okoljsko škodo«. Za točko 6.8.1. se dodajo nova točka 6.8.2. in podtočki 6.8.2.1. in 6.8.2.2., ki se glasijo: »6.8.2. Okoljska škoda je večja škoda, povzročena posebnim delom okolja. 6.8.2.1. Škoda je merljiva negativna sprememba posebnega dela okolja ali večja merljiva prizadetost njegove funkcije, povzročena neposredno ali posredno. 6.8.2.2. Neposredna nevarnost škode je dovolj velika verjetnost, da bo okoljska škoda nastala v bližnji prihodnosti.«. V 7. točki se pred piko na koncu stavka doda besedilo »ali okoljsko škodo«. V točki 7.1. se pred piko na koncu stavka doda besedilo »ali izvaja določeno dejavnost«. Točka 11. in podtočki 11.1. in 11.2. se spremenijo tako, da se glasijo: »11. Najboljša razpoložljiva tehnika je najbolj učinkovita in napredna razvojna stopnja dejavnosti in z njo povezanih načinov obratovanja, ki kaže praktično primernost posamezne tehnike, da se na njeni podlagi določajo mejne vrednosti emisije za preprečevanje, in če to ni izvedljivo, za zmanjševanje emisij na splošno in njihovega vpliva na okolje kot celoto. Najboljša razpoložljiva tehnika je opredeljena z dokumenti pristojnega organa Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU). 11.1. Tehnika vključuje uporabljeno tehnologijo in način načrtovanja, gradnje, vzdrževanja, obratovanja in razgradnje naprave. 11.2. Razpoložljiva tehnika je tista tehnika, katere stopnja razvoja ob upoštevanju stroškov in prednosti omogoča njeno uporabo v posamezni industrijski panogi pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji ne glede na to, ali se uporablja ali razvija v posamezni državi članici EU ali v drugi državi, če je le upravljavcu naprave primerno dostopna.«. Za 13. točko se dodajo nova 14. točka in nove 14.1. do 14.6. podtočke, ki se glasijo: »14. Kjotska enota je skladno z Zakonom o ratifikaciji Kjotskega protoka k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 17/02; v nadaljnjem besedilu: Kjotski protokol) enota dodeljenih količin, enota zmanjšanja emisij, enota potrjenega zmanjšanja emisij ali enota odstranitve toplogrednih plinov in je enaka eni toni ekvivalenta ogljikovega dioksida. 14.1. Enota dodeljenih količin (v nadaljnjem besedilu: AAU) je enota količine toplogrednih plinov, ki jih država pogodbenica iz priloge B Kjotskega protokola lahko odda v ozračje v določenem obdobju. 14.2. Enota zmanjšanja emisij (v nadaljnjem besedilu: ERU) je enota, izdana na podlagi 6. člena Kjotskega protokola in odločitev, sprejetih na podlagi Zakona o ratifikaciji Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 13/95; v nadaljnjem besedilu: Podnebna konvencija) ali Kjotskega protokola. 14.3. Enota potrjenega zmanjšanja emisij (v nadaljnjem besedilu: CER) je enota, izdana na podlagi 12. člena Kjotskega protokola in odločitev, sprejetih na podlagi Podnebne konvencije ali Kjotskega protokola. 14.4. Enota odstranitve toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: RMU) je enota, izdana državi na podlagi tretjega in četrtega odstavka 3. člena Kjotskega protokola, kadar država izvaja ukrepe, ki prispevajo k neto ponoru emisij toplogrednih plinov. 14.5. Prožni kjotski mehanizmi so skupne naložbe in mednarodno trgovanje z AAU. 14.6. Skupna naložba je projektna dejavnost za izpolnjevanje obveznosti iz 3. člena Kjotskega protokola in se nanaša na projekt skupnega izvajanja iz 6. člena Kjotskega protokola ali projekt mehanizma čistega razvoja iz 12. člena Kjotskega protokola.«.

Besedilo 9. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Povzročitelj obremenitve je odgovoren za odpravo vira čezmernega obremenjevanja okolja in njegovih posledic v skladu s tem zakonom.

(2)Povzročitelj obremenitve je odgovoren za preprečevanje in sanacijo okoljske škode v skladu s tem zakonom.

(3)Povzročitelj obremenitve je odgovoren za obremenjevanje okolja tudi v primeru stečaja ali likvidacije v skladu s tem zakonom.«.

V prvem odstavku 10. člena se pred piko doda besedilo », vključno s stroški izvedbe preprečevalnih in sanacijskih ukrepov v primeru okoljske škode«. V tretjem odstavku se beseda »sredstvi« nadomesti z besedo »jamstvi«. Četrti odstavek se črta.

V tretjem odstavku 13. člena se za besedilom »postopkih sprejemanja« doda besedo »predpisov,«.

V petem odstavku 17. člena se za besedo »proizvajalec« doda besedilo »ali upravljavec«. Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Vlada lahko določi tudi druge naprave, za katere okoljevarstveno dovoljenje ni potrebno, njihovo skladnost s predpisi pa se ugotavlja na podlagi strokovne ocene, ki jo zagotovi oseba iz 101.a člena tega zakona in je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.«.

V 18. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Minister, pristojen za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: minister), na podlagi meril iz prejšnjega odstavka določi območje, na katerem velja omejena raba prostora zaradi delovanja obrata.«. Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

V tretjem odstavku 20. člena se za besedama »prevaža odpadke« doda besedilo »ali trguje z njimi«. V petem odstavku se v 3. in 4. točki besedilo »pridobitve potrdila za vpis« nadomesti z besedo »vpisa«. Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Pošiljanje odpadkov se izvaja skladno s predpisi, ki urejajo pošiljke odpadkov.«.

21. člen se črta.

Četrti odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi: »(4) Če je zaradi okoljske nesreče nastala tudi okoljska škoda in so poleg interventnih ukrepov iz drugega odstavka tega člena potrebni tudi sanacijski ukrepi, se za njihovo pripravo in izvedbo uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na sanacijske ukrepe v primeru odgovornosti za preprečevanje in sanacijo okoljske škode.«. V šestem odstavku se besedilo », tretjega in četrtega« nadomesti z besedilom »in tretjega«. Dodajo se novi osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo: »(8) Če je zaradi okoljske nesreče nastala tudi okoljska škoda, njen povzročitelj pa ni znan ali ga ni mogoče določiti ali pa je okoljska nesreča posledica naravnega pojava in so za odpravljanje ali zmanjšanje njenih posledic poleg interventnih ukrepov potrebni še sanacijski ukrepi, ministrstvo v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi in prizadeto občino pripravi program za izvedbo sanacije prizadetega območja, razen če odpravo posledic okoljske nesreče ne ureja poseben zakon.

(9)Program za izvedbo sanacije prizadetega območja vsebuje zlasti: 1. oceno stanja in obsega posledic nesreče za ljudi in okolje, 2. določitev območja, na katerem je treba izvesti ukrepe, 3. navedbo sanacijskih ukrepov, določenih na podlagi predpisa iz devetega odstavka 110.e člena tega zakona, in rokov za njihovo izvedbo, 4. organe, organizacije in službe za izvedbo predvidenih ukrepov, 5. oceno potrebnih finančnih sredstev in način kritja stroškov ter 6. načrt spremljanja učinkov izvedenih ukrepov.

(10)Program iz prejšnjega odstavka sprejme vlada z odlokom.«.

Tretji, četrti, peti in šesti odstavek 28. člena se črta. Dosedanji sedmi odstavek postane tretji odstavek.

V četrtem odstavku 30. člena se besedilo »visoko strokovno izobrazbo« nadomesti z besedilom »šesto raven izobrazbe«.

Za 34. členom se doda novo 6. podpoglavje in nov 34.a člen, ki se glasi:

(1)Ministrstvo, druga ministrstva in pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti morajo v postopku sprejemanja predpisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, omogočiti javnosti seznanitev z osnutkom predpisa in dajanje mnenj in pripomb.

(2)Za predpis, ki lahko pomembneje vpliva na okolje, se šteje predpis, izdan na področju varstva okolja, ohranjanja narave, in upravljanja, rabe ali varstva delov okolja, vključno z ravnanjem z gensko spremenjenimi organizmi, pa tudi drug predpis, za katerega je njegov pripravljavec v postopku sprejemanja ugotovil, da vpliva na okolje.

(3)Organ iz prvega odstavka tega člena z javnim naznanilom v svetovnem spletu obvesti javnost o kraju, kjer je osnutek predpisa dostopen, načinu in času dajanja mnenj in pripomb.

(4)Javnost ima pravico vpogleda in možnost dajanja mnenj in pripomb na osnutek predpisa v trajanju najmanj 30 dni.

(5)Organ iz prvega odstavka tega člena preuči mnenja in pripombe javnosti in jih v primeru sprejemljivosti na primeren način upošteva pri pripravi predpisa, v svetovnem spletu pa objavi obrazloženo stališče, v katerem se opredeli do mnenja in pripomb javnosti, ter navede razloge za upoštevanje oziroma njihovo neupoštevanje pri pripravi predpisa.

(6)Določbe prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za predpise, kjer je za njihov sprejem z drugimi zakoni že predpisano sodelovanje javnosti.«.

Besedilo 39. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Okoljska izhodišča so s predpisi določeni cilji varstva okolja, na podlagi katerih se pripravljajo in celovito presojajo plani, programi, načrti in drugi akti na področju urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, transporta, telekomunikacij, turizma, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami ter oskrbe prebivalstva s pitno vodo, s katerimi se načrtuje poseg v okolje ali raba naravnih dobrin.

(2)Okoljska izhodišča so zlasti: 1. stanje okolja in njegovih delov, vključno z obstoječimi obremenitvami, ugotovljeno na podlagi monitoringa okolja iz 96. člena tega zakona, 2. obveznosti ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja, 3. nacionalni program varstva okolja iz 35. člena tega zakona, 4. operativni programi varstva okolja iz 36. člena tega zakona, 5. varstvena, varovana, zavarovana, degradirana in druga območja, na katerih je zaradi varstva okolja, ohranjanja narave, urejanja voda, varstva naravnih virov ali kulturne dediščine predpisan poseben pravni režim, 6. območja ali deli okolja, ki so skladno s predpisom razvrščeni v razrede ali stopnje, 7. predpisane omejitve rabe prostora zaradi obratov, v katerih lahko pride do večje nesreče iz 18. člena tega zakona, in 8. veljavni pravni režimi na območjih ali delih okolja iz 5., 6. in 7. točke tega odstavka.

(3)Okoljska izhodišča vsebujejo tudi cilje preprečevanja in zmanjševanja obremenjevanja okolja in okvire za programiranje, planiranje in načrtovanje posegov v okolje, da se glede na obstoječo stopnjo obremenitve okolja ali občutljivost okolja za posamezno vrsto posegov prepreči, omeji ali zmanjša obremenjevanje okolja.«.

Četrti odstavek 41. člena se črta. Dosedanji šesti odstavek postane četrti odstavek.

42. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pripravljavec posreduje plan in okoljsko poročilo ministrstvu.

(2)Ministrstvo nemudoma pošlje dokumente iz prejšnjega odstavka ministrstvom in drugim organizacijam, ki so glede na vsebino plana pristojne za posamezne zadeve varstva okolja, varstvo ali rabo naravnih dobrin, krajine, varstvo zdravja ljudi ali varstvo kulturne krajine, in jih pozove, da v 21 dneh ministrstvu pošljejo pisno mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje s stališča njihove pristojnosti, ali pisno sporočijo, da okoljsko poročilo ne omogoča presoje vplivov izvedbe plana na okolje in ga je zato treba dopolniti z dodatnimi ali podrobnejšimi informacijami, sicer se šteje, da je okoljsko poročilo ustrezno.

(3)Ministrstvo po pridobitvi pisnih mnenj ali sporočil iz prejšnjega odstavka najkasneje v 30 dneh od prejema dokumentov iz prvega odstavka tega člena obvesti pripravljavca plana o tem, da je okoljsko poročilo ustrezno ali pa zahteva dopolnitev okoljskega poročila z dodatnimi ali s podrobnejšimi informacijami, sicer se šteje, da je okoljsko poročilo ustrezno.

(4)Pripravljavec plana dopolnjeno okoljsko poročilo pošlje ministrstvu, ki ga posreduje ministrstvom in organizacijam iz drugega odstavka tega člena, ki so zahtevale dopolnitev okoljskega poročila, da v 21 dneh od prejema dopolnjenega okoljskega poročila pripravijo pisno mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje.

(5)Ministrstvo na podlagi plana in okoljskega poročila preuči sprejemljivost vplivov izvedbe plana na okolje ter o tem pripravi pisno mnenje, ki ga skupaj z mnenji ministrstev in organizacij iz drugega odstavka tega člena pošlje pripravljavcu plana najkasneje v 45 dneh od prejema plana in okoljskega poročila oziroma dopolnjenega okoljskega poročila.«.

V prvem odstavku 43. člena se besedilo »seznanitev s planom, z okoljskim poročilom in njegovo revizijo« nadomesti z besedilom »seznanitev s planom in z okoljskim poročilom«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(4) Javno naznanilo z navedbo kraja in časa javne razgrnitve plana in javne obravnave ter o načinu dajanja mnenj in pripomb pripravljavec plana objavi na krajevno običajen način in v svetovnem spletu.«. Peti odstavek se črta.

V prvem in drugem odstavku 44. člena se besedilo »plan, okoljsko poročilo in njegovo revizijo« nadomesti z besedilom »plan in okoljsko poročilo«. Doda se nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Ministrstvo pošlje pripravljavcu plana mnenja in pripombe države članice najkasneje v 15 dneh od njihove pridobitve.«.

Besedilo 46. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Pripravljavec plana mora v čim večji meri upoštevati pisna mnenja in pripombe iz petega odstavka 42. člena tega zakona, mnenja in pripombe države članice iz petega odstavka 44. člena tega zakona ter mnenja in pripombe javnosti iz 43. člena tega zakona, plan ustrezno spremeniti ali dopolniti in ga poslati ministrstvu.

(2)Ministrstvo v 30 dneh od prejema plana iz prejšnjega odstavka ob upoštevanju mnenj ministrstev in organizacij iz drugega odstavka 42. člena tega zakona izda odločbo, s katero potrdi sprejemljivosti plana, če presodi, da so vplivi izvedbe plana na okolje sprejemljivi, ali potrditev zavrne, če presodi, da vplivi izvedbe plana na okolje niso sprejemljivi.

(3)Če je z zakoni iz drugega odstavka 40. člena tega zakona za plan, ki se ga sprejeme na njihovi podlagi pred njegovim sprejetjem predpisana pridobitev soglasja ministra, se odločba iz prejšnjega odstavka, s katero je bilo presojeno, da so vplivi izvedbe plana na okolje sprejemljivi, šteje kot soglasje.

(4)Če je pripravljavec plana državni organ, odloči o pritožbi zoper odločbo iz drugega odstavka tega člena vlada.

(5)Če je pripravljavec plana pristojni organ občine, pritožba proti odločbi iz drugega odstavka ni dovoljena, mogoče pa je začeti upravni spor.

(6)V primeru plana, ki ga na področju prostorskega načrtovanja sprejema občina ali druga samoupravna lokalna skupnost, se odločba iz drugega odstavka tega člena šteje kot obvezno predhodno soglasje k sklepu o potrditvi predloga plana po predpisih o prostorskem načrtovanju, ki ga izda ministrstvo, pristojno za urejanje prostora.

(7)Če ministrstvo, pristojno za urejanje prostora, v predpisanem roku ne izda sklepa o potrditvi plana oziroma ga ne predloži v odločanje vladi po predpisih o načrtovanju prostora, se šteje predhodno soglasje iz prejšnjega odstavka za samostojno odločbo, v zvezi s pravnimi sredstvi pa se uporabljajo določbe petega odstavka tega člena.«.

V prvem odstavku 53. člena se vejica za zaklepajem nadomesti z besedo »in«, besedilo »in revizijo tega poročila« pa se črta.

55. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Okoljsko poročilo iz 41. člena tega zakona in poročilo o vplivih na okolje iz prejšnjega člena lahko izdela le oseba, ki je vpisana v evidenco izdelovalcev okoljskih poročil in poročil o vplivih na okolje.

(2)V evidenco se lahko vpiše pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je dobil pooblastilo ministrstva.

(3)Oseba, ki želi pridobiti pooblastilo iz prejšnjega odstavka: 1. mora biti registrirana za opravljanje dejavnosti raziskovanja, projektiranja ali tehničnega svetovanja, 2. mora imeti zaposleno ali po pogodbi najeto najmanj eno osebo s potrdilom o strokovni usposobljenosti, 3. ne sme biti v stečajnem postopku, 4. zadnjih pet let ne sme biti pravnomočno kaznovana zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo.

(4)Ministrstvo izda pooblastilo z odločbo, ki je podlaga za vpis v evidenco iz prvega odstavka tega člena.

(5)Ne glede na določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena se v evidenco iz prvega odstavka tega člena lahko vpiše tudi oseba, ki je pridobila pooblastilo za izdelovanje okoljskega poročila ali poročila o vplivih na okolje v drugi državi članici EU. Podlaga za vpis v evidenco je overjena kopija pooblastila pristojnega organa države članice EU.

(6)Oseba iz prvega odstavka tega člena mora pred začetkom izvajanja dejavnosti in ves čas svojega delovanja imeti zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki jo lahko povzroči naročniku izdelave okoljskega poročila oziroma poročila o vplivih na okolje ali tretji osebi. Za opredelitev zavarovalne vsote se uporabljajo določbe predpisov o revidiranju, ki urejajo zavarovanje odgovornosti.

(7)Oseba iz prvega odstavka tega člena lahko izdela okoljsko poročilo oziroma poročilo o vplivih na okolje le za tiste dele okolja, kulturno dediščino ali zdravje ljudi ali za tiste vplive, za katere ima zaposlene ali najete osebe s potrdili o strokovni usposobljenosti za presojo določenih delov okolja, kulturne dediščine, zdravja ljudi ali emisij ali ravnanja z odpadki, oseba iz petega odstavka tega člena pa v okviru pooblastila pristojnega organa druge države članice EU. Izdelovalec okoljskega poročila oziroma poročila o vplivih na okolje mora v okoljskem poročilu oziroma v poročilu o vplivih na okolje navesti osebe, ki so sodelovale pri njegovi izdelavi.

(8)Ministrstvo vodi evidenco o pooblaščenih izdelovalcih okoljskih poročil in poročil o vplivih na okolje, ki je sestavni del registra iz 104. člena tega zakona.

(9)Minister predpiše podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba iz prvega odstavka tega člena, način njihovega dokazovanja, način pridobivanja pooblastila in njegovega odvzema.«.

56. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Potrdilo o strokovni usposobljenosti iz 2. točke tretjega odstavka 55. člena tega zakona izda ministrstvo osebi, ki ima: 1. najmanj univerzitetno izobrazbo s področja naravoslovnih ali tehničnih znanosti, 2. najmanj pet let delovnih izkušenj na področju presoje vplivov na okolje, 3. opravljen preizkus strokovnega znanja, potrebnega za izdelavo okoljskega poročila oziroma poročila o vplivih na okolje.

(2)Potrdilo iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi navedbo delov okolja oziroma vrst vplivov na okolje, kulturno dediščino ali zdravje ljudi, za katerih presojo je imetnik potrdila strokovno usposobljen.

(3)Potrdilo iz prvega odstavka tega člena velja šest let od njegove izdaje. Ministrstvo veljavnost potrdila podaljša za enako obdobje, če njegov imetnik najkasneje tri mesece pred njegovim iztekom zaprosi za podaljšanje in predloži potrdilo o ponovnem uspešno opravljenem preizkusu strokovnega znanja.

(4)Minister v soglasju z ministroma, pristojnima za kulturno dediščino in zdravje ljudi predpiše podrobnejše pogoje in vrste dokazil o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena.«.

Za 56. členom se dodajo novi 56.a, 56.b in 56.c člen, ki se glasijo:

(1)Strokovno znanje iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena se preveri s preizkusom strokovnega znanja.

(2)Kandidat za preizkus strokovnega znanja opravlja preizkus pred komisijo, ki jo za obdobje treh let imenuje minister. Komisijo sestavlja najmanj pet članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika komisije in njegovega namestnika. Člani komisije so lahko le osebe, ki imajo najmanj univerzitetno izobrazbo in pet let delovnih izkušenj na področju presoje vplivov na okolje, kulturno dediščino in zdravje ljudi.

(3)Komisija preizkusi strokovno znanje posameznega kandidata in mu izda potrdilo o uspešno opravljenem preizkusu, če z večino glasov ugotovi, da je kandidat uspešno opravil preizkus znanja.

(4)Kandidat, ki ni uspešno opravil preizkusa strokovnega znanja, lahko preizkus ponavlja v roku, ki ga določi ministrstvo. Ponovno opravljanje preizkusa strokovnega znanja ni mogoče pred pretekom enega meseca.

(5)Komisija izda kandidatu potrdilo o uspešno opravljenem preizkusu strokovnega znanja najkasneje v osmih dneh od dneva opravljanja preizkusa strokovnega znanja. Potrdilo velja za obdobje šestih let.

(6)Ministrstvo vodi evidenco o izdanih potrdilih iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki je sestavni del registra iz 104. člena tega zakona.

(7)Minister v soglasju z ministroma iz četrtega odstavka prejšnjega člena podrobnejše predpiše način preizkusa strokovnega znanja.

(1)Ministrstvo pooblastilo osebi iz drugega odstavka 55. člena tega zakona oziroma potrdilo o strokovni usposobljenosti osebi iz 2. točke tretjega odstavka 55. člena tega zakona z odločbo odvzame, če: 1. oseba to sama zahteva, 2. oseba ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, ali 3. je bilo ugotovljeno, da je bilo v okoljskem poročilu oziroma poročilu o vplivih na okolje napačno opisano stanje okolja, napačno ugotovljen vpliv izvedbe plana ali posega na okolje, kulturno dediščino ali zdravje ljudi ali uporabljene neprimerne tehnike oziroma metodologije presojanja.

(2)Ministrstvo začne postopek za odvzem pooblastila oziroma potrdila o strokovni usposobljenosti zaradi razlogov iz 3. točke prejšnjega odstavka po prejemu okoljskega poročila ali poročila o vplivih na okolje, če oceni, da je v okoljskem poročilu ali poročilu o vplivih na okolje napačno opisano stanje okolja, napačno ugotovljen vpliv izvedbe plana ali posega na kulturno dediščino ali zdravje ljudi ali uporabljene neprimerne tehnike oziroma metodologije presojanja, in izda sklep o prekinitvi postopka izdaje potrdila o ustreznosti plana iz 46. člena tega zakona ali okoljevarstvenega soglasja iz 61. člena tega zakona. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.

(3)Če pripravljavec plana ali nosilec posega zagotovi novo ustrezno okoljsko poročilo ali poročilo o vplivih na okolje, ki ga je izdelala druga pooblaščena oseba, ministrstvo nadaljuje z izvedbo postopka izdaje potrdila ali okoljevarstvenega soglasja iz prejšnjega odstavka.

(4)V primeru iz drugega odstavka tega člena ministrstvo obvesti osebo, ki je izdelala okoljsko poročilo ali poročilo o vplivih na okolje, o uvedbi postopka odvzema pooblastila oziroma potrdila o strokovni usposobljenosti, strokovni komisiji iz 56.c člena tega zakona pa posreduje plan ali projekt posega v okolje in pripadajoče okoljsko poročilo ali poročilo o vplivih na okolje v pregled. Komisija pregleda prejeto dokumentacijo in v 30 dneh od prejema pošlje ministrstvu pisno mnenje o ustreznosti okoljskega poročila ali poročila o vplivih na okolje, v katerem se opredeli do opisa stanja okolja, ugotovitev vpliva izvedbe plana ali posega na okolje, kulturno dediščino oziroma zdravje ljudi ali uporabe tehnik ali metodologij presojanja.

(5)Komisija mora v roku iz prejšnjega odstavka osebi, ki je izdelala okoljsko poročilo ali poročilo o vplivih na okolje, omogočiti zagovor okoljskega poročila ali poročila o vplivih na okolje, ki je predmet pregleda.

(6)Ministrstvo v 30 dneh od prejema mnenja iz četrtega odstavka tega člena odloči o odvzemu pooblastila oziroma potrdila o strokovni usposobljenosti, pri čemer pa ni vezano na mnenje komisije.

(7)Oseba, ki ji je bilo z odločbo iz prvega odstavka tega člena odvzeto pooblastilo, od dneva njene dokončnosti ne sme izdelovati okoljskih poročil oziroma poročil o vplivih na okolje. Oseba, ki ji je bilo z odločbo iz prvega odstavka tega člena odvzeto potrdilo o strokovni usposobljenosti pa od dneva njene dokončnosti ne sme sodelovati pri izdelavi okoljskih poročil oziroma poročil o vplivih na okolje.

(8)Šteje se, da je osebi iz prvega odstavka tega člena pooblastilo oziroma potrdilo o strokovni usposobljenosti odvzeto z dnem pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka. Odločba je podlaga za izbris iz evidenc iz 104. člena tega zakona.

(9)Oseba, ki ji je bilo s pravnomočno odločbo odvzeto pooblastilo oziroma potrdilo o strokovni usposobljenosti in je bila izbrisana iz evidenc iz 104. člena tega zakona, ga ne more ponovno pridobiti v obdobju šestih let od pravnomočnosti odločbe.

(10)Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za osebe iz petega odstavka 55. člena tega zakona.

(1)V primeru iz drugega odstavka prejšnjega člena minister ustanovi strokovno komisijo, ki jo sestavlja pet članov. Sedež komisije je na ministrstvu, ki opravlja tudi vsa potrebna administrativno-tehnična dela za komisijo. Članom komisije pripada plačilo za delo in povračilo stroškov.

(2)Člani komisije morajo biti strokovnjaki za presojo vplivov na okolje, kulturno dediščino ali zdravje ljudi, ki so predmet posameznega plana ali posega v okolje, v zvezi z katerim je bilo okoljsko poročilo ali poročilo o vplivih na okolje izdelano.

(3)Člani komisije ne smejo biti poslovno ali na drug način povezani s pripravljavcem plana ali nosilcem posega ali z izdelovalcem okoljskega poročila ali poročila o vplivih na okolje, da bi zaradi te povezanosti lahko obstajal dvom o neodvisnosti in nepristranskosti njihovega dela. Član komisije ne more biti oseba, ki ima potrdilo o strokovni usposobljenosti iz tretjega odstavka 56.a člena tega zakona.

(4)Minister podrobneje predpiše način delovanja komisije iz tretjega odstavka tega člena in višino plačila za delo ter nadomestila stroškov članov komisije.«.

V besedilu 57. člena se vejica za besedo »projekt« nadomesti z besedo »in«, besedilo »in revizijo poročila o vplivih na okolje« pa se črta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Če ministrstvo ugotovi, da je nameravani poseg iz prejšnjega odstavka v očitnem nasprotju s predpisi in ga zato ni dovoljeno izvesti, izda odločbo, s katero zavrne okoljevarstveno soglasje, pri čemer se ne uporabljajo določbe 58. in 59. člena tega zakona.«.

V prvem odstavku 58. člena se besedilo », pisno mnenje o opravljeni reviziji« črta. V drugem odstavku se besedilo »na krajevno običajen način, v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje države,« nadomesti z besedilom »na krajevno običajen način in v svetovnem spletu«, v 6. točki pa se besedilo », pisno mnenje o opravljeni reviziji poročila o vplivih na okolje« črta. V tretjem odstavku se za besedilom »30 dni od« dodata besedi »dneva objave«.

V tretjem odstavku 59. člena se črta besedilo », pripadajoče poročilo o vplivih na okolje in pisno mnenje o opravljeni reviziji poročila«.

V šestem odstavku 61. člena se na koncu pika nadomesti z vejico in doda besedilo »okoljevarstveno soglasje pa velja tri leta od dneva njegove pravnomočnosti.«.

63. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Nosilec posega iz 51. člena tega zakona lahko izvede poseg le na podlagi pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja.

(2)Če je za izvedbo posega iz 51. člena tega zakona predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov, se to dovoljenje lahko izda po pravnomočnosti okoljevarstvenega soglasja.«.

Drugi odstavek 64. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Oseba, ki na območju iz 6. točke drugega odstavka 54. člena tega zakona stalno prebiva ali je lastnik ali drug posestnik nepremičnine, in nevladna organizacija iz prvega in četrtega odstavka 153. člena tega zakona, imata pravni interes, da zaradi varstva svojih pravic vstopita v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja.«. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Oseba iz prejšnjega odstavka ima položaj stranskega udeleženca po predpisih o upravnem postopku, če je v roku iz tretjega odstavka 58. člena tega zakona vložila zahtevo za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(5) V primeru upravnega spora mora sodišče o tožbi odločiti v treh mesecih od vložitve tožbe, o pritožbi ali reviziji pa v enem mesecu od vložitve pritožbe oziroma revizije.«.

Prvi in drugi odstavek 69. člena se spremenita, tako da se glasita: »(1) Če je za obratovanje naprave iz prvega odstavka prejšnjega člena ali njeno večjo spremembo predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov, se to dovoljenje lahko izda po pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja.

(2)Če ne gre za primer iz prejšnjega odstavka, lahko upravljavec naprave začne z obratovanjem naprave le na podlagi pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja.«.

Prvi odstavek 71. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Ministrstvo mora v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja ali za njegovo podaljšanje po določbah 69. člena tega zakona ali za njegovo spremembo po določbah 77. ali 78. člena tega zakona javnosti zagotoviti vpogled v vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in osnutek odločitve o okoljevarstvenem dovoljenju ter omogočiti izražanje mnenj in dajanje pripomb.«. V drugem odstavku se besedilo »na krajevno običajen način, v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje države,« nadomesti z besedilom »na krajevno običajen način in v svetovnem spletu«.

V 73. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Oseba, ki na območju, opredeljenem v elaboratu o vplivnem območju naprave iz drugega odstavka 70. člena tega zakona, stalno prebiva ali je lastnik ali drug posestnik nepremičnine, in nevladna organizacija iz prvega in četrtega odstavka 153. člena tega zakona, imata pravni interes, da zaradi varstva svojih pravic vstopita v postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, njegovega podaljšanja ali spremembe.«. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Oseba iz prejšnjega odstavka ima položaj stranskega udeleženca po predpisih o upravnem postopku, če je v roku iz tretjega odstavka 71. člena tega zakona vložila zahtevo za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, njegovega podaljšanja ali spremembe.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(5) V primeru upravnega spora mora sodišče o tožbi odločiti v treh mesecih od vložitve tožbe, o pritožbi ali reviziji pa v enem mesecu od vložitve pritožbe oziroma revizije.«.

V četrtem odstavku 74. člena se beseda »lahko« črta. V šestem odstavku se za besedilom »za projektne pogoje po predpisih o graditvi objektov« postavi piko, ostalo besedilo pa se črta.

Za 78. členom se doda nov 78.a člen, ki se glasi:

(1)Ministrstvo na način in v roku iz prvega odstavka 65. člena tega zakona obvesti javnost o svoji odločitvi glede okoljevarstvenega dovoljenja, njegovega podaljšanja ali spremembe, v primeru čezmejnega vpliva pa tudi državo članico, ki je skladno z določbami četrtega odstavka 71. člena tega zakona sodelovala v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja ali njegove spremembe.

(2)Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti: 1. vsebino odločitve, 2. navedbo upoštevanja mnenj in pripomb javnosti iz 71. člena tega zakona, v primeru iz četrtega odstavka 71. člena tega zakona pa tudi navedbo upoštevanja mnenj in pripomb države članice, in 3. navedbo kraja, kjer je mogoč vpogled v odločbo o okoljevarstvenem dovoljenju, njegovem podaljšanju ali spremembi.«.

Tretji odstavek 82. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Če je za obratovanje ali večjo spremembo v obratovanju naprave iz prvega odstavka tega člena predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov, se to dovoljenje lahko izda po pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja.«. Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Če ne gre za primer iz prejšnjega odstavka, lahko upravljavec naprave začne z obratovanjem naprave le na podlagi pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja.«. Dosedanji četrti, peti in šesti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.

V 84. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Če obratovanje ali večja sprememba v obratovanju naprave iz prvega odstavka 82. člena tega zakona zahteva gradnjo po predpisih o graditvi objektov, se pogoji iz drugega in tretjega odstavka tega člena štejejo za projektne pogoje po predpisih o graditvi objektov.«. Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane peti odstavek, se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) V primeru upravnega spora mora sodišče o tožbi odločiti v treh mesecih od vložitve tožbe, o pritožbi ali reviziji pa v enem mesecu od vložitve pritožbe oziroma revizije.«. Dosedanji peti odstavek postane sedmi odstavek.

Za 84. členom se doda nov 84.a člen, ki se glasi:

(1)Stranka v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja je upravljavec naprave.

(2)Ministrstvo po prejemu vloge za pridobitev, spremembo ali podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja z javnim naznanilom na krajevno običajen način in v svetovnem spletu obvesti javnost, da vodi postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, njegove spremembe ali podaljšanja, ko prejme več kot pet zahtev za priznanje statusa stranskega udeleženca po predpisih o upravnem postopku.

(3)Javno naznanilo iz prejšnjega odstavka vsebuje poleg navedbe organa, ki bo izdal odločbo in kraja, kjer je mogoč vpogled v spis, tudi vabilo vsem, ki menijo, da se obratovanje naprave tiče njihovega pravnega interesa in imajo položaj stranskega udeleženca.

(4)Položaj stranskega udeleženca pridobi poleg oseb iz drugega odstavka tega člena tudi oseba, ki v 30 dneh od objave javnega naznanila vloži zahtevo za vstop v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, njegove spremembe ali podaljšanja in lahko izkaže svoj pravni interes.

(5)Rok iz prejšnjega odstavka se ne šteje v rok za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, njegovo spremembo ali podaljšanje.«.

V drugem odstavku 85. člena se za besedilom »77. in 78. člena tega zakona« vejica nadomesti s piko, ostalo besedilo pa se črta.

Tretji odstavek 86. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Če je za delovanje ali večjo spremembo obrata iz prvega odstavka tega člena predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov, se to dovoljenje lahko izda po pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja.«. Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Če ne gre za primer iz prejšnjega odstavka, lahko upravljavec obrata začne z njegovim delovanjem le na podlagi pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja.«. Dosedanji četrti, peti in šesti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.

V 89. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) V primeru upravnega spora mora sodišče o tožbi odločiti v treh mesecih od vložitve tožbe, o pritožbi ali reviziji pa v enem mesecu od vložitve pritožbe oziroma revizije.«. Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

V drugem odstavku 90. člena se pred besedo »pisno« doda beseda »nemudoma«.

V prvem odstavku 93. člena se za besedilom »dovoljenja za obrat« doda besedilo »lahko na zahtevo investitorja ali upravljavca obrata«.

V 101. členu se četrti odstavek črta. V petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo »ima pooblastilo za izvajanje monitoringa« nadomesti z besedilom »je vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa«. Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek. Dosedanji sedmi odstavek se črta.

Za 101. členom se doda nov 101.a člen, ki se glasi:

(1)Obratovalni monitoring lahko izvaja le oseba, ki je vpisana evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa.

(2)V evidenco iz prejšnjega odstavka se lahko vpiše pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima pooblastilo ministrstva za izvajanje obratovalnega monitoringa, in oseba, ki je upravičena izvajati obratovalni monitoring v drugi državi članici.

(3)Oseba iz prejšnjega odstavka pridobi pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa, če izpolnjuje naslednje pogoje: 1. mora biti registrirana za opravljanje dejavnosti tehničnega svetovanja, 2. mora razpolagati z opremo za izvajanje obratovalnega monitoringa, 3. mora biti usposobljena za izvajanje obratovalnega monitoringa, 4. ne sme biti v stečajnem postopku in 5. zadnjih pet let ne sme biti pravnomočno kaznovana zaradi gospodarskega kaznivega dejanja.

(4)Šteje se, da je pogoj iz 3. točke prejšnjega odstavka izpolnjen, če ima oseba iz prejšnjega odstavka predpisano akreditacijo ali izpolnjuje druge predpisane tehnične pogoje za izvajanje obratovalnega monitoringa.

(5)Pooblastilo iz drugega odstavka tega člena velja šest let od dneva njegove pravnomočnosti in se ga lahko podaljša, če oseba še izpolnjuje predpisane pogoje.

(6)Oseba, ki je upravičena izvajati obratovalni monitoring v drugi državi članici, se lahko vpiše v evidenco iz prvega odstavka tega člena na podlagi overjene kopije akta, ki ji ga je za izvajanje obratovalnega monitoringa izdal pristojni organ države članice.

(7)Ministrstvo vodi evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, ki je sestavni del registra iz 104. člena tega zakona.

(8)Minister s predpisom določi opremo in vrsto akreditacije ali druge tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba iz tretjega odstavka tega člena.«.

Besedilo 103. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Ministrstvo z odločbo pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa odvzame, če: 1. pooblaščena oseba to sama zahteva, 2. pooblaščena oseba ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, 3. so bile s kontrolnim monitoringom iz 157. člena tega zakona več kot dvakrat ugotovljene nepravilnosti pri izvajanju obratovalnega monitoringa ali 4. je ob preverjanju kakovosti monitoringa iz 4. in 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena ugotovilo takšne kršitve, zaradi katerih obstaja utemeljen dvom o usposobljenosti izvajalca obratovalnega monitoringa.

(2)Ministrstvo izda odločbo o izbrisu iz evidence izvajalcev obratovalnega monitoringa osebi iz šestega odstavka 101.a člena tega zakona, če: 1. to sama zahteva, 2. ni več upravičena izvajati obratovalni monitoring v drugi državi članici, 3. so izpolnjeni razlogi iz 3. ali 4. točke prejšnjega odstavka.

(3)Oseba iz prvega ali drugega odstavka tega člena ne sme izvajati obratovalnega monitoringa z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu pooblastila ali izbrisu iz evidence izvajalcev obratovalnega monitoringa, ministrstvo pa jo izbriše iz evidence izvajalcev obratovalnega monitoringa z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu pooblastila ali izbrisu iz evidence izvajalcev obratovalnega monitoringa.

(4)V primeru upravnega spora mora sodišče odločiti v treh mesecih od vložitve tožbe, o pritožbi ali reviziji pa v enem mesecu od vložitve pritožbe oziroma revizije.

(5)Oseba, ki je bila izbrisana iz evidence izvajalcev obratovalnega monitoringa, ne more biti vanjo ponovno vpisana v obdobju šestih let od dneva izbrisa.

(6)V predpisu iz osmega odstavka 101.a člena tega zakona lahko minister določi tudi podrobnejše razloge za odvzem pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa.«.

V 109. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Podatki iz prejšnjega odstavka so del informacijskega sistema okolja iz 105. člena tega zakona.«.

Za 110. členom se doda novo V.a poglavje in novi 110.a do 110.i členi, ki se glasijo:

(1)Povzročitelj obremenitve je v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti odgovoren za preprečevanje neposredne nevarnosti za nastanek okoljske škode in za preprečevanje oziroma sanacijo okoljske škode ne glede na krivdo.

(2)Dejavnosti iz prejšnjega odstavka so: 1. obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po tem zakonu, 2. ravnanje z odpadki, vključno z zbiranjem, prevozom, predelavo in odstranjevanjem odpadkov in nevarnih odpadkov ter ravnanje po zaprtju naprave za odstranjevanje odpadkov in nevarnih odpadkov, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje ali potrdilo o vpisu v evidenco po tem zakonu, razen vnašanja blata iz komunalnih čistilnih naprav v tla, obdelanega do standarda, predpisanega za vnos snovi v tla zaradi kmetovanja, 3. izpuščanje nevarnih snovi z odvajanjem odpadne vode v površinske ali podzemne vode, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po tem zakonu, 4. izpuščanje ali vbrizgavanje onesnaževal v površinske ali podzemne vode, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po tem zakonu, 5. obratovanje naprave, ki povzroča onesnaževanje okolja z emisijami določenih snovi v zrak in za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po tem zakonu, 6. proizvodnja, uporaba, skladiščenje, predelava, polnjenje, izpust v okolje ali prevoz znotraj obrata nevarnih snovi ali pripravkov po predpisih o kemikalijah, fitofarmacevtskih sredstev po predpisih o fitofarmacevtskih sredstvih in biocidnih proizvodov po predpisih o biocidnih proizvodih, 7. odvzem in zajezitev vode, za katero je predpisana pridobitev vodne pravice po predpisih o vodah, 8. ravnanje z rudarskimi odpadki, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po tem zakonu, 9. prevoz nevarnega blaga ali onesnaževal po cesti, železnici, notranjih plovnih poteh, po morju ali zraku, 10. delo z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtih sistemih, vključno s prevozom, njihovo namerno sproščanje v okolje ali dajanje v promet skladno s predpisi o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi, in 11. čezmejno pošiljanje odpadkov, za katero je treba pridobiti dovoljenje ali je prepovedano po predpisih EU, ki urejajo pošiljanje odpadkov.

(3)Povzročitelj obremenitve, ki izvaja dejavnost, ki ni določena v prejšnjem odstavku, je odgovoren le za povzročitev neposredne nevarnosti za nastanek okoljske škode oziroma za nastanek okoljske škode na zavarovanih vrstah in habitatnih tipih, če je bila storjena namenoma ali iz malomarnosti.

(4)Oseba iz drugega in tretjega odstavka tega člena mora sprejeti in izvesti vse ukrepe za preprečitev nastanka okoljske škode oziroma sanacijo okoljske škode skladno z določbami tega zakona.

(5)Če je povzročiteljev okoljske škode več in se ne da ugotoviti odgovornosti posameznega povzročitelja, so odgovorni solidarno.

(6)Določbe tega poglavja ne izključujejo odgovornosti povzročitelja okoljske škode proti tretjim osebam skladno z obligacijskim zakonikom.

(1)Okoljska škoda, povzročena zavarovanim vrstam, njihovim habitatom in habitatnim tipom, je škoda, ki ima večji škodljiv vpliv na doseganje ali ohranjanje njihovega ugodnega stanja po predpisih o ohranjanju narave, ugotovljena na podlagi predpisanih meril.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za okoljsko škodo ne šteje škoda, nastala zaradi škodljivih vplivov na zavarovanih vrstah, njihovih habitatih ali habitatnih tipih, ki so bili ugotovljeni in dovoljeni ali predpisani na podlagi postopka presoje sprejemljivosti planov in posegov v naravo ali uveljavljanja odstopanj od strogega varstva zavarovanih vrst po predpisih o ohranjanju narave.

(3)Okoljska škoda na vodah je škoda z večjim škodljivim vplivom na ekološko, kemijsko, količinsko stanje ali ekološki potencial vode skladno z določbami tega zakona in predpisov o vodah, razen če gre za dopustne izjeme pri izpolnjevanju ciljev, ki se nanašajo na doseganje dobrega stanja voda po predpisih o vodah.

(4)Okoljska škoda, povzročena tlom, je vsako onesnaženje z emisijami v, na ali pod tla, ki lahko ogrozi zdravje ljudi in presega predpisane standarde kakovosti tal iz 23. člena tega zakona.

(5)Minister na podlagi Priloge I Direktive 2004/35/ES predpiše podrobnejša merila za ugotavljanje škodljivosti vpliva iz prvega odstavka tega člena.

(1)Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za neposredno nevarnost nastanka okoljske škode oziroma za okoljsko škodo, ki je nastala zaradi: 1. oboroženega spopada, sovražnosti, državljanske vojne, vstaje ali izjemnega, neizogibnega in neustavljivega naravnega pojava; 2. izrednega dogodka, pri kakršnem sta odgovornost in odškodnina urejeni z ratificirano in objavljeno mednarodno konvencijo, skladno z določbo drugega odstavka 4. člena Direktive 2004/35/ES; 3. dejavnosti, ki jih povzročajo ionizirajoča in druga sevanja, ali zaradi izrednega dogodka ali dejavnosti, pri kateri je odgovornost ali odškodnina urejena z ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo, skladno z določbo četrtega odstavka 4. člena Direktive 2004/35/ES; 4. razpršenega onesnaževanja, razen če je mogoče ugotoviti vzročno zvezo med okoljsko škodo in dejavnostjo posameznega povzročitelja, in 5. dejavnosti, katere glavni namen je obramba države ali mednarodne varnosti ali varstvo pred naravnimi nesrečami.

(2)Določbe tega poglavja ne posegajo v pravico povzročitelja obremenitve, da omeji svojo odgovornost skladno z določbo tretjega odstavka 4. člena Direktive 2004/35/ES.

(1)V primeru neposredne nevarnosti za nastanek okoljske škode mora njen povzročitelj izvesti vse potrebne ukrepe, da to škodo prepreči, in nemudoma obvestiti ministrstvo o vseh pomembnih dejstvih, zlasti pa o dejanskem stanju okolja in izvedenih ukrepih.

(2)Preprečevalni ukrepi iz prejšnjega odstavka so tisti ukrepi, ki jih povzročitelj sprejme in izvede zaradi dogodka, dejanja ali opustitve dejanja, ki je ustvarilo neposredno nevarnost za nastanek okoljske škode, njihov namen pa je preprečiti ali čim bolj zmanjšati možnost nastanka takšne škode.

(3)Če je ministrstvo obveščeno ali samo izve za neposredno nevarnost za nastanek okoljske škode, lahko od njenega povzročitelja zahteva določene informacije o tej nevarnosti ali z odločbo odredi izvedbo preprečevalnih ukrepov, vključno s podrobnejšimi navodili za njihovo izvedbo.

(4)Pritožba proti odločbi iz prejšnjega odstavka ni dovoljena, mogoče pa je začeti upravni spor.

(1)V primeru nastanka okoljske škode mora njen povzročitelj ministrstvo nemudoma obvestiti o vseh pomembnih dejstvih, izvesti vse potrebne ukrepe za njeno omejitev in poslati ministrstvu informacije o nastali okoljski škodi in predlog sanacijskih ukrepov v odobritev.

(2)Ministrstvo preuči vrsto, obseg in pomen okoljske škode za prizadeti posebni del okolja in možnost njegove naravne obnovitve, povzročitelju pa na podlagi predpisa iz devetega odstavka tega člena z odločbo odredi izvedbo najustreznejših sanacijskih ukrepov.

(3)Sanacijski ukrepi iz prejšnjega odstavka so ukrepi ali njihova kombinacija, vključno z ukrepi za ublažitev, ali prehodni ukrepi za obnovitev, sanacijo ali nadomestitev poškodovanega posebnega dela okolja oziroma njegovih zmanjšanih funkcij ali za zagotovitev ustreznega nadomestila tem delom ali funkcijam v skladu s predpisom iz devetega odstavka tega člena.

(4)Če je primerov okoljske škode več, izvedba sanacijskih ukrepov pa ni mogoča hkrati, ministrstvo odloči tudi o vrstnem redu izvedbe teh ukrepov, pri čemer upošteva vrsto, obseg in pomen posameznih primerov okoljske škode za prizadeti posebni del okolja, vključno z nevarnostjo za zdravje ljudi, ter možnost njegove naravne obnovitve.

(5)Pritožba proti odločbi iz drugega odstavka tega člena ni dovoljena, mogoče pa je začeti upravni spor.

(6)Če je ministrstvo obveščeno ali samo izve za nastanek okoljske škode, lahko od njenega povzročitelja zahteva določene informacije o nastali škodi ali z odločbo odredi izvedbo sanacijskih ukrepov, vključno s podrobnejšimi navodili za njihovo izvedbo. Pritožba zoper odločbo ni dovoljena, mogoče pa je začeti upravni spor.

(7)Lastnik ali drug posestnik zemljišča, na katerem je nastala okoljska škoda, mora dopustiti izvedbo sanacijskih ukrepov za odpravo okoljske škode.

(8)Osebe iz 110.g člena tega zakona imajo v postopku odreditve sanacijskih ukrepov položaj stranskega udeleženca.

(9)Vlada predpiše vrste sanacijskih ukrepov na podlagi Priloge II Direktive 2004/35/ES, ki so podlaga za izbiro najustreznejših ukrepov za sanacijo okoljske škode.

(1)Povzročitelj okoljske škode krije stroške preprečevalnih oziroma sanacijskih ukrepov, izvedenih na podlagi tega zakona.

(2)Povzročitelj okoljske škode krije tudi stroške ugotavljanja okoljske škode ali njene neposredne nevarnosti, stroške vodenja upravnega postopka in zbiranja podatkov ter stroške spremljanja in nadzora izvajanja ukrepov, o čemer izda ministrstvo poseben sklep.

(3)Ministrstvo hkrati z izdajo odločbe o preprečevalnih oziroma sanacijskih ukrepih predlaga vpis zastavne pravice na premoženju povzročitelja neposredne nevarnosti za nastanek okoljske škode oziroma povzročitelja okoljske škode, od njega zahteva bančno garancijo ali drugo obliko zavarovanja plačila v korist ministrstva, in sicer v višini ocenjenih stroškov izvedbe ukrepov, če bi jih moralo ministrstvo samo izvesti skladno z določbami 110.d in 100.e člena tega zakona.

(4)Ministrstvo predlaga izbris zastavne pravice ali opravi druga dejanja, potrebna zaradi prenehanja zavarovanja plačila iz prejšnjega odstavka, če povzročitelj uspešno izvede vse preprečevalne oziroma sanacijske ukrepe skladno z določbami tega zakona.

(5)Ministrstvo ima pravico z odločbo zahtevati povračilo stroškov za izvedbo ukrepov po tem zakonu, ki jih je samo izvedlo, in sicer v petih letih od dne, ko so bili izvedeni, oziroma od dne, ko je bil ugotovljen povzročitelj okoljske škode.

(6)Oseba iz prvega odstavka tega člena ni dolžna kriti stroškov preprečevalnih oziroma sanacijskih ukrepov, če dokaže: 1. da je neposredno nevarnost za nastanek okoljske škode oziroma okoljsko škodo povzročila tretja oseba, škoda pa je nastala kljub temu, da so bili izvedeni ustrezni varnostni ukrepi, ali 2. da je neposredna nevarnost za nastanek okoljske škode oziroma okoljska škoda nastala zaradi izpolnitve obvezujočega ukaza ali navodila državnega ali občinskega organa ali osebe z javnimi pooblastili, razen če je bilo to izdano po emisiji ali dogodku, ki ga je povzročila dejavnost te osebe.

(7)Oseba iz prejšnjega odstavka ima v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka pravico, da ji stroške povrne tretja oseba, v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka pa jih povrne organ ali oseba, ki je obvezujoči ukaz ali navodilo izdala.

(8)Vlada predpiše način ugotavljanja stroškov iz drugega odstavka tega člena.

(1)Pravna ali fizična oseba, ki je zaradi nastanka okoljske škode prizadeta, in nevladna organizacija iz prvega in četrtega odstavka 153. člena tega zakona, imata pravico, da ministrstvo obvestita o primerih okoljske škode in zahtevata, da ministrstvo ukrepa v skladu z določbami tega zakona.

(2)Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati informacije in podatke, ki izkazujejo obstoj okoljske škode.

(3)Ministrstvo preuči obvestilo iz prvega odstavka tega člena in ga pošlje domnevnemu povzročitelju zatrjevane okoljske škode, če presodi, da jo navedbe iz obvestila verjetno izkazujejo, domnevni povzročitelj pa mora najpozneje v 14 dneh od prejema obvestila odgovoriti nanj.

(4)Če ministrstvo na podlagi navedb in dejanskega stanja ugotovi, da je nastala okoljska škoda, izda o tem odločbo v skladu z določbo drugega odstavka 110.e člena tega zakona.

(1)Če okoljska škoda vpliva ali bi lahko vplivala na območje Republike Slovenije in druge države članice, mora ministrstvo sodelovati s pristojnim organom te države pri izmenjavi informacij in podatkov, potrebnih za preprečitev, omejitev ali sanacijo te škode.

(2)Če okoljska škoda, katere izvor je v Republiki Sloveniji, prizadane območje druge države članice, mora ministrstvo poslati pristojnemu organu te države ustrezne informacije in podatke.

(3)Če je nastala okoljska škoda v Republiki Sloveniji, njen izvor pa je v drugi državi članici, ministrstvo o nastali okoljski škodi obvesti pristojni organ te države in Komisijo EU ter predlaga sprejetje preprečevalnih oziroma sanacijskih ukrepov. Ministrstvo od povzročitelja okoljske škode zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so nastali zaradi izvedbe preprečevalnih oziroma sanacijskih ukrepov v Republiki Sloveniji.

Odgovornost za okoljsko škodo zastara, če je preteklo več kot 30 let od dneva vzroka njenega nastanka, in v tem času proti povzročitelju ni bil sprožen noben postopek ugotavljanja njenega nastanka skladno s tem zakonom.«.

V prvem odstavku 111. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi: »3. s posojili z ugodno obrestno mero, z vlaganjem kapitala v gospodarske družbe, garancijami ali drugimi oblikami poroštev, s subvencijami ali drugimi oblikami dajanja nepovratnih sredstev iz sredstev sklada iz 143. člena tega zakona in z drugimi finančnimi instrumenti, ki prispevajo k varstvu okolja,«. V 6. točki se beseda »in« nadomesti z vejico in se doda nova 7. točka, ki se glasi: »7. z upravljanjem kjotskih enot in emisijskih kuponov in«. Dosedanja 7. točka postane 8. točka. V tretjem odstavku se številka »7« nadomesti s številko »8«.

V prvem odstavku 115. člena se beseda »lahko« črta.

V drugem odstavku 118. člena se v 1. točki za besedo »tehnologijo« doda besedilo », ter dokazila o nazivni vhodni toplotni moči oziroma proizvodni zmogljivosti naprave«. V 4. točki se za besedo »poročanje« doda besedilo »skupaj z načrtom monitoringa emisij toplogrednih plinov iz prvega odstavka 133. člena tega zakona«.

V tretjem odstavku 119. člena se v 1. točki za besedo »naprave« doda besedilo »ter njeno lokacijo«. 2. točka se spremeni tako, da se glasi: »2. nazivno vhodno toplotno moč oziroma proizvodno zmogljivost naprave,«. 3. točka se črta. Dosedanje 4. do 7. točka postanejo 3. do 6. točka.

Drugi odstavek 120. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Za spremembo naprave iz prejšnjega odstavka se šteje: 1. gradnja, ki lahko povzroči spremembo nazivne vhodne toplotne moči oziroma proizvodne zmogljivosti naprave, 2. sprememba vrste goriva, surovin ali drugih snovi, ki se uporabljajo v napravi in katerih uporaba povzroča emisijo toplogrednih plinov, ali 3. sprememba vrste, načina in stopnje zahtevnosti izvajanja monitoringa emisij toplogrednih plinov.«. V petem odstavku se besedilo »v obratovanju naprave« črta.

V prvem odstavku 122. člena se za besedo »odvzame« doda besedilo », če upravljavec ne izpolnjuje zahtev iz 4. točke tretjega odstavka 119. člena tega zakona ali«.

V drugem odstavku 125. člena se za besedo »protokola« postavi pika, ostalo besedilo pa se črta. Tretji odstavek se črta.

V drugem odstavku in v 3. točki četrtega odstavka 126. člena se pred besedilom »dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov« doda beseda »pravnomočno«. V četrtem odstavku se v 5. točki besedilo »enot zmanjšanja emisij in enot potrjenega zmanjšanja emisij« nadomesti z besedilom »ERU oziroma CER«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(5) Za upravljavca nove naprave se šteje upravljavec, ki ima pravnomočno dovoljenje iz 118. ali 120. člena tega zakona najmanj 18 mesecev pred začetkom obdobja iz prvega odstavka tega člena.«. Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Ne glede na določbo 6. točke četrtega odstavka tega člena je do emisijskih kuponov iz rezerve upravičen tudi upravljavec, ki ima pravnomočno dovoljenje iz 118. ali 120. člena tega zakona najmanj šest mesecev pred rokom iz petega odstavka tega člena.«. V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se beseda »državi« nadomesti z besedo »dražbi«. Dosedanji osmi odstavek postane deveti odstavek.

V drugem odstavku 129. člena se beseda »Vlada« nadomesti z besedo »Ministrstvo«, besedilo »na način iz drugega odstavka prejšnjega člena« pa z besedilom »na svoji spletni strani«. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Če pristojni organ EU zahteva, da se v državnem načrtu spremenijo količine iz 2. ali 4. točke četrtega odstavka 126. člena tega zakona, mora ministrstvo omogočiti sodelovanje javnosti skladno z določbami prejšnjega člena, pri čemer pa je rok za izražanje mnenj in dajanje pripomb 15 dni.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V tretjem odstavku 130. člena se za besedilom »pravnomočno uporabno dovoljenje« doda besedilo »ali pravnomočno odločbo o dovolitvi poskusnega obratovanja«. V četrtem odstavku se za besedilom »koledarsko leto« doda besedilo »do konca obdobja veljavnosti državnega načrta«. Peti odstavek se črta. Dosedanji šesti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(5) Ministrstvo na podlagi odločbe iz prejšnjega odstavka podeli upravljavcu nove naprave emisijske kupone za tekoče leto z dnem pravnomočnosti odločbe, za vsako naslednje leto do konca obdobja iz 1. točke četrtega odstavka 126. člena tega zakona pa do roka iz drugega odstavka tega člena.«. Dosedanji sedmi do deseti odstavek postanejo šesti do deveti odstavek.

Naslov 130.b člena se spremeni tako, da se glasi: »(uporaba ERU oziroma CER)«. V prvem, drugem in tretjem odstavku se besedilo »enote zmanjšanja emisij« v različnih sklonih nadomesti z besedo »ERU«, besedilo »enote potrjenega zmanjšanja emisij« v različnih sklonih pa z besedo »CER«.

Za 130.b členom se doda nov 130.c člen, ki se glasi:

(1)Za skupne naložbe, ki neposredno zmanjšajo ali omejijo emisije toplogrednih plinov v ozračje v napravah, za katere morajo njihovi upravljavci pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov skladno z določbami 118. člena tega zakona, se ERU oziroma CER podeli le tako, da upravljavec te naprave zahteva od upravljavca registra emisijskih kuponov razveljavitev enake količine emisijskih kuponov, s katerimi razpolaga v registru emisijskih kuponov.

(2)Za skupne naložbe, ki posredno zmanjšajo ali omejijo emisije toplogrednih plinov v ozračje v napravah iz prejšnjega odstavka, se ERU oziroma CER podeli le, če se v registru emisijskih kuponov države, v kateri so bile skupne naložbe izvedene, razveljavi enaka količina emisijskih kuponov oziroma njim enakovrednih pravic iz drugega odstavka 125. člena tega zakona.

(3)Neposredno in posredno zmanjšanje ali omejevanje emisij toplogrednih plinov v ozračje je določeno s predpisi EU, ki se nanašajo na izognitev dvojnega štetja emisij toplogrednih plinov.«.

Besedilo 133. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Upravljavec naprave iz 118. člena tega zakona mora do 31. oktobra tekočega leta ministrstvu predložiti načrt monitoringa emisij toplogrednih plinov, ki ga bo izvajal v naslednjem koledarskem letu. Načrt mora biti pripravljen v skladu s predpisi EU, ki se nanašajo na monitoring in poročanje o emisijah toplogrednih plinov.

(2)Upravljavec naprave mora sporočiti ministrstvu tudi vsako nameravano spremembo načrta monitoringa emisij toplogrednih plinov, kar izkazuje s potrdilom o oddani pošiljki.

(3)Ministrstvo v 60 dneh od prejema načrta iz prejšnjih odstavkov izda odločbo, s katero odobri načrt iz prvega odstavka tega člena ali njegovo spremembo iz prejšnjega odstavka, če je načrt pripravljen v skladu s predpisi EU iz prvega odstavka tega člena.

(4)Upravljavec naprave mora na podlagi odobrenega načrta monitoringa emisij toplogrednih plinov zagotavljati izvajanje monitoringa emisij toplogrednih plinov, ki jih je njegova naprava v posameznem koledarskem letu izpustila v zrak, in pripraviti poročilo o emisijah toplogrednih plinov za preteklo leto, skladno z zahtevami predpisov EU iz prvega odstavka tega člena.

(5)Upravljavec naprave mora poslati poročilo o emisijah toplogrednih plinov za preteklo leto skupaj s pisnim mnenjem iz tretjega odstavka 134. člena tega zakona najkasneje do 31. marca tekočega leta ministrstvu. Ministrstvo mora zagotoviti, da je poročilo dostopno javnosti skladno s tem zakonom.

(6)Če upravljavec naprave v roku iz prejšnjega odstavka ministrstvu ne pošlje poročila o emisijah toplogrednih plinov za preteklo leto skupaj s pisnim mnenjem iz tretjega odstavka 134. člena tega zakona, ali če je preveritelj iz prvega odstavka 134. člena tega zakona za poročilo izdelal pisno mnenje, s katerim je ugotovil, da se podatki o skupni količini emisije toplogrednih plinov bistveno razlikujejo od podatkov, do katerih je preveritelj prišel sam, skladno s predpisi EU iz prvega odstavka tega člena, izdela poročilo na podlagi dostopnih podatkov o emisijah toplogrednih plinov za posamezno napravo ministrstvo. Stroške izdelave poročila nosi upravljavec naprave. Ministrstvo na podlagi poročila izda upravljavcu naprave odločbo, v kateri ugotovi količino toplogrednih plinov, ki jo je naprava v preteklem letu izpustila v zrak in za katero mora upravljavec naprave predati emisijske kupone. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

(7)Ministrstvo pošlje odločbo iz prejšnjega odstavka najpozneje do 30. aprila tekočega leta upravljavcu registra.

(8)Minister lahko podrobneje predpiše, kaj se šteje za dokazilo o sposobnosti zagotavljanja monitoringa in poročanja o emisijah toplogrednih plinov iz drugega odstavka 119. člena tega zakona in način izvajanja monitoringa ter poročanja o emisijah, skladno s predpisi EU iz prvega odstavka tega člena.«.

Prvi odstavek 134. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Poročilo iz prejšnjega člena preveri oseba iz 134.a člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: preveritelj).«. V tretjem odstavku se besedilo »podatkov iz prvega odstavka tega člena na podlagi« nadomesti z besedilom »poročila iz prejšnjega člena na podlagi predpisov EU iz prvega odstavka 133. člena tega zakona in«. Četrti odstavek se črta.

Za 134. členom se dodajo novi 134.a do 134.e člen, ki se glasijo:

(1)Poročilo o emisijah toplogrednih plinov iz 133. člena tega zakona lahko preveri le oseba, ki je vpisana v evidenco preveriteljev.

(2)V evidenco iz prejšnjega odstavka se lahko vpiše pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in pridobi pooblastilo ministrstva za preverjanje poročila o emisijah toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo).

(3)Oseba iz prejšnjega odstavka pridobi pooblastilo, če izpolnjuje naslednje pogoje: 1. mora imeti predpisano akreditacijo in 2. mora imeti zaposleni ali po pogodbi najeti najmanj dve osebi, ki imata potrdilo o usposobljenosti za izvajanje preverjanja.

(4)Preveritelj mora pred začetkom izvajanja dejavnosti in ves čas svojega delovanja imeti zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki jo lahko povzroči upravljavcu naprave pri izpolnjevanju njegovih obveznosti predaje emisijskih kuponov v skladu s tem zakonom. Za opredelitev zavarovalne vsote se uporabljajo določbe predpisov o revidiranju, ki urejajo zavarovanje odgovornosti.

(5)Preveritelj mora biti neodvisen od upravljavca naprave, katerega poročilo o emisijah toplogrednih plinov preverja.

(6)Preveritelj ne sme opravljati preverjanja pri upravljavcu naprave, če: 1. ima lastninski delež pri upravljavcu naprave, 2. ima upravljavec naprave lastninski delež pri preveritelju, 3. je oseba, ki se po predpisih o revidiranju šteje za povezano osebo z upravljavcem naprave, 4. ima z njim sklenjeno pogodbo o izvajanju monitoringa emisij toplogrednih plinov ali drugega dela, povezanega z emisijo toplogrednih plinov, razen preverjanja poročila o emisijah toplogredenih plinov, 5. osebe, ki so zaposlene ali najete pri upravljavcu naprave, opravljajo kakršnokoli delo za preveritelja, 6. je bil pri upravljavcu naprave vključen v načrtovanje, svetovanje, dobavo, izvedbo ali delovanje naprave, 7. je povezan z upravljavcem naprave na drug način in bi zaradi te povezave lahko obstajal dvom v neodvisnost in nepristranskost preveritelja.

(7)Preveritelj mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedel pri opravljanju preverjanja.

(8)Družbeniki, delničarji, člani nadzornega sveta, člani uprave ali drugi zaposleni delavci preveritelja ali druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom oziroma opravljanjem storitev za preveritelja na kakršenkoli način dostopni zaupni podatki iz prejšnjega odstavka, teh podatkov ne smejo sporočati tretjim osebam niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe.

(9)Ministrstvo vodi evidenco preveriteljev, ki je sestavni del registra iz 104. člena tega zakona.

(10)Minister predpiše podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati preveritelj, in vsebino vloge za pridobitev pooblastila.

(1)Ministrstvo preveritelju pooblastilo odvzame, če: 1. sam tako zahteva, 2. ne izpolnjuje predpisanih pogojev, 3. je v vlogi za pridobitev pooblastila navedel netočne ali neresnične podatke ali predložil neresnična dokazila, 4. je kršil zahteve o varovanju zaupnih podatkov iz sedmega ali osmega odstavka prejšnjega člena, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo sodišča, ali 5. je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je huje kršil določbe predpisov o preverjanju.

(2)Oseba iz prejšnjega odstavka ne sme opravljati preverjanja poročila o emisijah toplogrednih plinov z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu pooblastila, ministrstvo pa jo izbriše iz evidence preveriteljev z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu pooblastila.

(3)V primeru upravnega spora mora sodišče odločiti v treh mesecih od dneva vložitve tožbe, o pritožbi ali reviziji pa v enem mesecu od dneva vložitve pritožbe oziroma revizije.

(4)Oseba, ki je bila izbrisana iz evidence preveriteljev, ne more biti vanjo ponovno vpisana v obdobju šestih let od dneva izbrisa.

(1)Ministrstvo ima pri izvajanju nadzora pravico kadarkoli samo opraviti izredno naknadno preverjanje poročila o emisijah toplogrednih plinov, ki ga je preveril preveritelj, ali pa za to določi drugega preveritelja.

(2)Če ministrstvo pri izvajanju nadzora ugotovi, da je preveritelj huje kršil predpise o preverjanju, izda o tem odločbo.

(3)Za hujšo kršitev predpisov o preverjanju iz prejšnjega odstavka se šteje, če: 1. preveritelj po lastni krivdi pravočasno ne izdela poročila o preverjanju in pisnega mnenja, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo sodišča, 2. preveritelj izdela pomanjkljivo, napačno ali zavajajoče poročilo o preverjanju ali pisno mnenje, 3. za preveritelja izvaja neposredno preverjanje oseba, ki nima veljavnega potrdila iz 2. točke tretjega odstavka 134.a člena tega zakona, ali 4. preveritelj krši zahtevo o neodvisnosti iz šestega odstavka 134.a člena tega zakona.

(4)Stroške izrednega naknadnega preverjanja poročila o emisijah toplogrednih plinov nosi ministrstvo.

(5)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ima ministrstvo pravico in dolžnost od preveritelja izterjati vračilo stroškov izrednega naknadnega preverjanja poročila o emisijah toplogrednih plinov, če je bilo s pravnomočno odločbo ugotovljena hujša kršitev določb predpisov o preverjanju iz tretjega odstavka tega člena.

(1)Potrdilo o usposobljenosti iz 2. točke tretjega odstavka 134.a člena tega zakona izda ministrstvo osebi, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. ima najmanj univerzitetno izobrazbo s področja naravoslovnih ali tehničnih znanosti ali ekonomije, 2. obvlada slovenski in angleški jezik, 3. ima strokovne izkušnje, potrebne za preverjanje poročila o emisijah toplogrednih plinov, 4. ima opravljen preizkus strokovnega znanja, potrebnega za preverjanje poročila o emisijah toplogrednih plinov, in 5. ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo.

(2)Potrdilo iz prejšnjega odstavka velja tri leta od njegove izdaje. Ministrstvo veljavnost potrdila podaljša za obdobje treh let, če njegov imetnik najkasneje tri mesece pred njegovim iztekom zaprosi za njegovo podaljšanje in predloži potrdilo o ponovnem uspešno opravljenem preizkusu strokovnega znanja in dokazilo iz 5. točke prejšnjega odstavka.

(3)Minister podrobneje predpiše pogoje in vrste dokazil o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena.

(1)Strokovno znanje iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena se preveri s preizkusom strokovnega znanja.

(2)Kandidat za preizkus strokovnega znanja opravlja preizkus strokovnega znanja pred komisijo, ki jo za obdobje treh let imenuje minister. Komisijo sestavljajo najmanj trije člani, ki izmed sebe izvolijo predsednika komisije in njegovega namestnika. Člani komisije so lahko le osebe, ki imajo najmanj univerzitetno izobrazbo in pet let delovnih izkušenj na področju varstva okolja.

(3)Komisija preizkusi strokovno znanje posameznega kandidata in mu izda potrdilo o uspešno opravljenem preizkusu strokovnega znanja, če z večino glasov ugotovi, da je kandidat uspešno opravil preizkus znanja.

(4)Kandidat, ki ni uspešno opravil preizkusa strokovnega znanja, lahko preizkus ponavlja v roku, ki ga določi ministrstvo. Ponovno opravljanje preizkusa znanja ni mogoče pred pretekom enega meseca.

(5)Komisija izda kandidatu potrdilo o uspešno opravljenem preizkusu strokovnega znanja najkasneje v osmih dneh od dneva opravljanja preizkusa strokovnega znanja. Potrdilo velja za obdobje, za katerega je bilo izdano potrdilo iz drugega odstavka prejšnjega člena.

(6)Ministrstvo vodi evidenco o izdanih potrdilih iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki je sestavni del registra iz 104. člena tega zakona.

(7)Minister podrobnejše predpiše način preizkusa strokovnega znanja.«.

V prvem odstavku 135. člena se besedilo »ki jih je v preteklem letu naprava izpustila v ozračje« nadomesti z besedilom »ugotovljeni na način iz šestega odstavka 133. člena tega zakona ali preverjeni na način iz 134. člena tega zakona«. Drugi odstavek se spremeni, tako da se glasi: »(2) Ministrstvo v Uradnem listu Republike Slovenije objavi ime osebe, ki ni predala emisijskih kuponov v skladu z določbami prejšnjega odstavka.«. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Če ministrstvo pri izrednem naknadnem preverjanju iz prvega odstavka 134.c člena tega zakona ugotovi, da upravljavec naprave ni predal ustrezne količine emisijskih kuponov, izda odločbo, s katero ugotovi manjkajočo količino emisijskih kuponov, ki jih mora upravljavec naprave predati v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe, ali ugotovi njihov presežek, ki ga upravljavec naprave lahko uveljavlja do 30. aprila v naslednjem koledarskem letu, tako da preda ustrezno manjšo količino emisijskih kuponov. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se beseda »tretjega« nadomesti z besedo »sedmega«. Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

V prvem odstavku 136. člena se beseda »EUR« nadomesti z besedo »eurov«, besedilo »v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan predaje, določen v prvem odstavku 135. člena tega zakona,« pa se črta.

Besedilo 137. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Emisijski kuponi veljajo za emisije v obdobju iz državnega načrta, za katere so bili izdani.

(2)Ministrstvo v štirih mesecih po začetku novega obdobja izda organu, pristojnemu za vodenje registra iz 132. člena tega zakona, nalog, da imetnikom emisijskih kuponov, ki ne veljajo več in niso bili predani ali razveljavljeni skladno s predpisi EU iz sedmega odstavka 130. člena tega zakona, naj jih razveljavi, njihovim imetnikom pa za novo obdobje podeli nove emisijske kupone v količini, ki je enaka razveljavljeni.«.

V prvem odstavku 138. člena se besedilo »in njihovo predajo registru emisijskih kuponov« črta, beseda »vodenju« pa se nadomesti z besedo »vodenje«. V drugem odstavku se beseda »vodenju« nadomesti z besedo »vodenje«. Tretji odstavek se črta.

Naslov 4.2. podpoglavja se spremeni tako, da se glasi: »4.2. Skupne naložbe«.

140. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Država za zmanjšanje obremenjevanja okolja s toplogrednimi plini na stroškovno najučinkovitejši način omogoča tudi izvajanje skupne naložbe.

(2)Skupno naložbo lahko izvede pravna ali fizična oseba zunaj območja Republike Slovenije le v državi, ki izpolnjuje zahteve Kjotskega protokola in sklepov njegovega pristojnega organa. Skupna naložba mora biti odobrena skladno z določbami Kjotskega protokola, s sklepi njegovega pristojnega organa in tega zakona.

(3)Pristojni organ za odobritev skupne naložbe je v Republiki Sloveniji ministrstvo.

(4)Ministrstvo objavi sklepe pristojnega organa Kjotskega protokola iz drugega odstavka tega člena na svojih spletnih straneh.

(5)Vlada s predpisom določi vrste projektnih dejavnosti in merila za presojo projektne dejavnosti, ki se štejejo za skupne naložbe.«.

141. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Izvedba skupne naložbe mora nedvoumno izkazati dodatno zmanjšanje obremenjevanja okolja z emisijami toplogrednih plinov iz virov ali povečanje njihovega odstranjevanja po ponorih, do katerega brez izvedbe skupne naložbe ne bi prišlo.

(2)Metodologija izkazovanja iz prejšnjega odstavka je določena v sklepih pristojnega organa Kjotskega protokola.«.

141.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Vlada in država, ki je pripravljena sprejeti skupno naložbo, se lahko dogovorita o nameri za sodelovanje pri izpolnjevanju obveznosti zmanjševanja emisije toplogrednih plinov iz 3. člena Kjotskega protokola.

(2)Dogovor iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti določitev vrste projektnih dejavnosti, navedbo organov, pristojnih za odobritev skupne naložbe, in opredelitev načina sodelovanja med državama, lahko pa tudi predvideni obseg in način prenosa ERU ali CER.

(3)Dogovor iz prvega odstavka tega člena v imenu in po predhodni odobritvi vlade podpiše minister in se ga objavi na spletnih straneh ministrstva.«.

142. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Fizična ali pravna oseba, ki namerava izvesti skupno naložbo v drugi državi, pogodbenici Kjotskega protokola, in pridobiti ERU ali CER, mora ministrstvu predložiti vlogo, ki vsebuje: 1. dokument, s katerim pristojni organ države gostiteljice skupne naložbe potrjuje, da projekt prispeva k trajnostnemu razvoju na njenem območju, 2. projektno dokumentacijo, izdelano skladno s sklepi pristojnega organa Kjotskega protokola, 3. izjavo o izpolnjevanju pogojev in postopkov, ki so določeni za izvajanje skupnih naložb v skladu s sklepi pristojnega organa iz prejšnje točke, in 4. druge podatke, ki jih potrebuje ministrstvo za odobritev skupne naložbe.

(2)Ministrstvo najpozneje v 60 dneh od prejema popolne vloge izda sklep, s katerim odobri skupno naložbo, ki ustreza zahtevam, predpisanim na podlagi petega odstavka 140. člena tega zakona.

(3)Ministrstvo v roku iz prejšnjega odstavka s sklepom zavrne ustreznost skupne naložbe, če je skupna naložba v nasprotju s predpisi Republike Slovenije, predpisi EU ali mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije, ki se nanašajo na smernice, metodologijo in postopke, sprejete v okviru Kjotskega protokola.

(4)Pritožba zoper sklep iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni dovoljena, mogoče pa je začeti upravni spor.

(5)Minister predpiše obliko in podrobnejšo vsebino vloge iz prvega odstavka tega člena.«.

Za 142. členom se doda novo 4.3. podpoglavje in novi 142.a do 142.g členi, ki se glasijo:

(1)Če ministrstvo pri izvajanju operativnega programa iz 36. člena tega zakona, s katerim so določeni ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ugotovi, da obveznosti države iz 3. člena Kjotskega protokola s sprejetimi ukrepi ne bodo izpolnjene, pripravi v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za finance, program upravljanja kjotskih enot in emisijskih kuponov.

(2)S programom upravljanja kjotskih enot in emisijskih kuponov se opredelijo zlasti njihova količina, ki jo država rabi za izpolnitev obveznosti iz Kjotskega protokola, način njihovega pridobivanja in spodbude za izvedbo skupnih naložb.

(3)Upravljanje iz prvega odstavka tega člena obsega nakup ali prodajo AAU, nakup ERU ali CER na podlagi izvedbe skupne naložbe in nakup ali prodajo ERU, CER ali emisijskih kuponov na trgu.

(4)Program upravljanja kjotskih enot in emisijskih kuponov sprejme vlada.

(5)Ministrstvo enkrat letno poroča vladi o izvajanju programa upravljanja kjotskih enot in emisijskih kuponov.

(6)Za nakup in prodajo kjotskih enot ali emisijskih kuponov se ne uporabljajo predpisi o javnem naročanju, pač pa se smiselno uporabljajo predpisi o javnih financah.

(1)Ministrstvo na podlagi programa upravljanja kjotskih enot in emisijskih kuponov lahko kupuje AAU od države pogodbenice Kjotskega protokola, pri čemer daje prednost tisti državi pogodbenici, ki zagotovi, da bodo sredstva prodaje namenjena izvedbi projektov, ki spodbujajo trajnostni razvoj, in v tem okviru zlasti zmanjšanju emisije toplogrednih plinov.

(2)Ministrstvo lahko prodaja AAU Republike Slovenije le, če vlada ugotovi, da bo obveznost Republike Slovenije iz prvega odstavka 3. člena Kjotskega protokola v celoti izpolnjena.

(3)Pogodbo o nakupu ali prodaji iz prvega in drugega odstavka tega člena po predhodnem soglasju vlade podpiše minister, njena ratifikacija v Državnem zboru Republike Slovenije pa ni potrebna.

(1)Na podlagi programa upravljanja kjotskih enot in emisijskih kuponov ministrstvo na svojih spletnih straneh objavi javni poziv fizičnim in pravnim osebam, da predložijo prijavo za prodajo ERU ali CER z izvedbo projekta skupne naložbe.

(2)Javni poziv iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti količino ERU ali CER, ki jih namerava kupiti država, vrste projektnih dejavnosti, merila in zahteve za izbor ter rok za prijavo.

(3)Prijava iz prvega odstavka tega člena vsebuje dokumente, dokumentacijo, dokazila in podatke iz prvega odstavka 142. člena tega zakona ter podatke in dokazila, zahtevana v javnem pozivu iz prejšnjega odstavka.

(4)Ministrstvo pripravi seznam prijavljenih projektov skupnih naložb, ki se skladno s predpisom iz petega odstavka 140. člena tega zakona štejejo za skupno naložbo in ga pošlje komisiji za izbor skupnih naložb, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva in ministrstev, pristojnih za gospodarstvo, energijo in finance, imenuje pa jo minister.

(5)Komisija iz prejšnjega odstavka najkasneje v 21 dneh od prejema seznama preuči skupne naložbe s seznama in na podlagi predpisanih meril in zahtev pripravi utemeljeno mnenje o ustreznosti skupnih naložb ter ga predloži ministrstvu.

(6)Merila in zahteve iz drugega odstavka tega člena predpiše minister.

(1)Vlada na podlagi mnenja iz petega odstavka prejšnjega člena s sklepom odobri posamezno skupno naložbo s seznama, pri čemer upošteva tudi skupno količino ERU ali CER, ki jih potrebuje država za izpolnitev svojih obveznosti in ponudbeno ceno, ter ga pošlje nosilcem izbranih skupnih naložb, skupaj z rokom za sklenitev pogodbe o odkupu ERU ali CER iz 142.e člena tega zakona.

(2)Vlada pošlje sklep tudi nosilcem skupnih naložb, katerih ponudbe ni odobrila, ministrstvo pa s sklepom obvesti osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki jih ni uvrstilo na seznam iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

(3)Pritožba proti sklepom iz prvega in drugega odstavka tega člena ni dovoljena, mogoče pa je začeti upravni spor.

(1)Ministrstvo po pravnomočnosti sklepa o odobritvi skupne naložbe iz prvega odstavka prejšnjega člena, po predhodni odobritvi vlade, sklene v imenu in za račun države z nosilcem skupne naložbe iz prejšnjega člena pogodbo o odkupu ERU ali CER.

(2)Pogodba iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti: 1. opredelitev skupne naložbe, 2. določitev obdobja, v katerem bo nosilec skupne naložbe državi prodajal ERU ali CER, 3. skupno količino ERU ali CER, ki jo bo nosilec skupne naložbe prodal Republiki Sloveniji, 4. zavarovanje za primer neizpolnitve obveznosti in 5. ceno za odkupljene ERU ali CER in način plačila.

(3)Vlada lahko naloži ministrstvu, da v primeru neprimerne ponudbene cene ali drugih bistvenih pogojev odkupa ERU ali CER, opravi pogajanja z izbranim nosilcem skupne naložbe.

(4)Če zaradi razlogov, ki so na strani nosilca skupne naložbe, ne pride do sklenitve pogodbe iz prvega odstavka tega člena v roku, ki je določen v sklepu o odobritvi skupne naložbe, ali so pogajanja neuspešna, vlada sklep o odobritvi skupne naložbe odpravi.

Ministrstvo lahko v imenu in za račun države kupuje ERU, CER ali emisijske kupone na trgu za: 1. rezervo iz državnega načrta, namenjeno novim napravam za soproizvodnjo toplote in električne energije, če presodi, da bodo vsi emisijski kuponi iz rezerve podeljeni pred iztekom obdobja iz prvega odstavka 126. člena tega zakona, vendar največ do polovice rezerve, predvidene za te naprave, 2. neizpolnitev obveznosti upravljavca naprave iz prvega odstavka 135. člena tega zakona, in 3. za izpolnitev obveznosti Republike Slovenije iz 3. člena Kjotskega protokola.

(1)Sredstva za nakup AAU, ERU, CER in emisijskih kuponov se zagotovijo iz prilivov v državni proračun iz okoljskih dajatev za onesnaževanje zraka z emisijami toplogrednih plinov.

(2)Sredstva državnega proračuna se lahko porabljajo tudi za sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije za skupno naložbo iz 142.e člena tega zakona.«.

Naslov 5. podpoglavja se spremeni tako, da se glasi: »5. Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad«.

143. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad (v nadaljnjem besedilu: Sklad) je javni finančni sklad po predpisih o javnih skladih, ki spodbuja trajnostni razvoj s financiranjem naložb za preprečevanje, odpravljanje ali zmanjšanje obremenjevanja okolja.

(2)Sklad posluje v skladu z določbami tega zakona in zakona, ki ureja javne sklade.

(3)Ustanovitelj Sklada je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice pa izvršuje vlada.«.

144. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Sklad spodbuja trajnostni razvoj skladno z nacionalnim programom varstva okolja, nacionalnim energetskim programom, skupno okoljsko in energetsko politiko EU ter operativnimi in akcijskimi programi, sprejetimi na njihovi podlagi.

(2)Dejavnosti, ki jih Sklad opravlja v javnem interesu, so zlasti: 1. spodbujanje naložb v infrastrukturo varstva okolja državnega in lokalnega pomena, 2. spodbujanje naložb v izrabo obnovljivih virov energije, 3. spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije, 4. spodbujanje naložb s področja razvoja ali uporabe okoljskih tehnologij, ki preprečujejo, odpravljajo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja, 5. spodbujanje različnih oblik izobraževanja in ozaveščanja javnosti in 6. druge dejavnosti in naloge s področja varstva okolja, ki so določene v ustanovitvenem aktu Sklada.

(3)Sklad lahko sodeluje z drugimi javnimi finančnimi institucijami in ministrstvi ter z domačimi in mednarodnimi zasebnimi finančnimi institucijami z namenom učinkovitejšega opravljanja svojih nalog, krepitve finančnega potenciala in usklajene ter celovite ponudbe finančnih spodbud na področju trajnostnega razvoja.

(4)Minister lahko pooblasti Sklad, da za račun ministrstva opravlja naloge ali del nalog v zvezi s sofinanciranjem dejavnosti iz drugega odstavka tega člena iz sredstev državnega proračuna, iz sredstev dodatka za spodbujanje učinkovite rabe energije in izrabo obnovljivih virov energije na vsako porabljeno kilovatno uro električne energije v Republiki Sloveniji ali iz drugih sredstev v skladu z zakonom. Sklad v ta namen sklene z ministrstvom pogodbo, s katero se določijo obseg, namen in pogoji opravljanja nalog oziroma dodeljevanja sredstev.«.

145. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)V ustanovitvenem aktu Sklada se podrobneje določijo tudi dejavnosti Sklada, viri financiranja sredstev za delo Sklada, organizacija in delovanje Sklada, način objave splošnih aktov in uredijo druga vprašanja, pomembna za delovanje Sklada.

(2)S splošnimi pogoji poslovanja Sklada se podrobneje določijo tudi način in postopki za dodeljevanje sredstev Sklada, postopki za izbor upravičencev do spodbud Sklada in omejitve pri dodeljevanju sredstev namenskega premoženja Sklada.

(3)Višina nadomestil za storitve Sklada se določi s tarifnim pravilnikom, ki ga sprejme uprava Sklada s soglasjem nadzornega sveta Sklada.

(4)Ne glede na določbe zakona, ki ureja javne sklade, ustanovitelj imenuje v nadzorni svet Sklada samo predstavnike ministrstev, pristojnih za varstvo okolja, energijo in finance.«.

146. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Instrumenti, ki jih Sklad uporablja za opravljanje svojih dejavnosti, so: 1. posojila z ugodno obrestno mero, 2. garancije ali druge oblike poroštev, 3. kapitalske naložbe (statusno partnerstvo), 4. nepovratna sredstva, vključno s subvencioniranjem obrestne mere oziroma stroškov, povezanih s posojili, 5. finančni zakup, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo, in 6. drugi finančni instrumenti, kjer je možna sprememba oblike financiranja v lastniški delež v podjetju.

(2)Sklad uporablja instrumente iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi, ki urejajo državne pomoči.

(3)Sklad lahko s soglasjem ustanovitelja dodeljuje lastna nepovratna sredstva iz tistega dela presežka prihodkov nad odhodki, ki presega potreben presežek za ohranjanje realne vrednosti sklada namenskega premoženja Sklada glede na stopnjo inflacije v Republiki Slovenji.

(4)Sredstva za sofinanciranje različnih oblik izobraževanja in ozaveščanja javnosti se zagotavljajo iz sredstev Sklada.«.

Za 146. členom se dodajo novi 146.a do 146.i člen, ki se glasijo:

(1)Sklad pridobiva sredstva sklada namenskega premoženja: 1. iz sredstev, pridobljenih po zakonu, ki ureja lastninsko preoblikovanje podjetij, 2. iz sredstev državnega proračuna skladno z zakonom, 3. iz presežka prihodkov nad odhodki skladno z odločitvijo ustanovitelja, 4. z dotacijami in darili domačih in tujih oseb ter tujih držav.

(2)Sprememba vrednosti sklada namenskega premoženja Sklada se vpiše v sodni register enkrat na leto, če ustanovitelj ne določi drugače.

(1)Sklad mora prosto namensko premoženje nalagati v skladu z načeli varnosti, likvidnosti in donosnosti, pri čemer upošteva naslednji prednostni vrstni red: 1. naložbe v kratkoročne vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, 2. depoziti pri upravljavcu sistema enotnega zakladniškega računa, 3. depoziti pri posamezni banki s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici ali državi članici OECD, pri čemer naložbe v depozite pri posamezni banki ne smejo presegati 20 odstotkov vrednosti prostega namenskega premoženja.

(2)Izpostavljenost Sklada iz naslova vseh kapitalskih naložb v druge pravne osebe ne sme presegati 10 odstotkov vrednosti sklada namenskega premoženja, kapitalska naložba v eno pravno osebo pa ne sme presegati dveh odstotkov vrednosti sklada namenskega premoženja.

(3)Skupni obseg zadolženosti Sklada iz naslova najetih posojil ne sme presegati vrednosti sklada namenskega premoženja, če so najeta posojila zavarovana s poroštvom države. V drugih primerih obseg zadolženosti ne sme presegati 20 odstotkov vrednosti sklada namenskega premoženja.

(1)Sklad dodeljuje posojila, garancije ali druge oblike poroštev, nepovratna sredstva in izvaja finančni zakup na podlagi javnega poziva oziroma javnega razpisa, kapitalske naložbe in druge finančne instrumente pa izvaja po postopku, določenem v zakonu, ki ureja javnozasebno partnerstvo.

(2)Javne pozive in javne razpise za dodeljevanje sredstev Sklada sprejema uprava po predhodnem soglasju nadzornega sveta.

(3)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka Sklad dodeljuje sredstva za sofinanciranje projektov ozaveščanja ali programov promoviranja dejavnosti Sklada na podlagi javnega razpisa, ki ga sprejme uprava Sklada.

(1)Sklad z javnim pozivom določi zlasti skupni obseg sredstev, pogoje za njihovo dodelitev, merila za določitev višine sredstev, upravičence in rok za vlaganje vlog. Razpisana sredstva se do svoje porabe dodeljujejo po vrstnem redu prispetja popolnih vlog.

(2)Sklad z javnim razpisom določi zlasti skupni obseg sredstev, pogoje za njihovo dodelitev, merila za ocenjevanje in vrednotenje posameznih naložb oziroma ozaveščevalnih projektov ali programov, upravičence in rok za vlaganje vlog. Razpisana sredstva se dodelijo za tiste naložbe, projekte ali programe, ki so v izbirnem postopku višje ocenjeni oziroma ovrednoteni.

(3)Pri odločanju o dodeljevanju sredstev sklada namenskega premoženja Sklada se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.

(1)Pri javnem pozivu je sprememba zahtevka dopustna do konca postopka, vendar se pri tem glede vrstnega reda popolnih vlog šteje, da je bila spremenjena vloga ponovno vložena.

(2)Pri javnem razpisu ni dopustna sprememba zahtevka po izteku roka za oddajo vlog.

(1)V primeru zamude roka za vložitev vloge za dodelitev sredstev Sklada vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena.

(2)V primeru zamude drugih procesnih dejanj v postopkih odločanja o dodeljevanju sredstev Sklada je vrnitev v prejšnje stanje dovoljena le, če se do trenutka vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje še ni iztekel rok za vlaganje vlog za pridobitev sredstev Sklada.

(1)Sklad izda o pravici vlagatelja do pridobitve sredstev Sklada odločbo.

(2)V postopku iz prejšnjega odstavka Sklad ne sme izdati delne ali začasne odločbe.

(3)Sklad izda odločbo iz prvega odstavka tega člena najpozneje v 90 dneh od prejema popolne vloge.

(4)Pritožba zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena, mogoče pa je začeti upravni spor. Zoper druge posamične akte Sklada, izdane v postopku za dodelitev sredstev sklada namenskega premoženja Sklada, ni pritožbe.

(5)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je pritožba zoper odločbo, s katero je bil izbran zasebni partner za izvedbo statusnega partnerstva (kapitalski vložki, drugi finančni instrumenti), dovoljena. O pritožbi odloči minister v roku 60 dni.

Postopek, ki je končan z odločbo, proti kateri v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, se obnovi, če: 1. je bila izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedi priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakoniku, 2. temelji na sodbi, pa je sodba pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena, 3. se opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ to vprašanje pozneje v bistvenih točkah rešil drugače, ali 4. jo je izdala oseba, ki je ni imela pravice izdati.

V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici do dodelitve sredstev Sklada drugim osebam, ampak le tisto odločbo ali njen del, s katerim je bilo odločeno o pravici tožnika.«.

V prvem odstavku 148. člena se v 5. točki beseda »ter« nadomesti s piko. 6. točka se črta. Dodajo se novi sedmi do dvanajsti odstavki, ki se glasijo: »(7) Izvajalec gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena mora zagotoviti hitro in učinkovito obravnavo pritožb uporabnikov njegovih storitev, ki menijo, da pri izvajanju teh storitev ne ravna v skladu s predpisi oziroma pravili stroke. Če uporabnik z odzivom izvajalca ni zadovoljen ali če takega odziva ne dobi v predpisanem roku, lahko zahteva od ministrstva, da odloči o zadevi. Če ministrstvo ugotovi, da izvajalec javne službe pri izvajanju storitev javne službe ni ravnal v skladu s predpisi oziroma pravili stroke, mu z odločbo naloži ravnanje skladno s predpisi ali pravili stroke pri izvajanju teh storitev, kar lahko vključuje tudi ponovno izvedbo storitev oziroma odpravo njihovih pomanjkljivosti na lastne stroške v določenem roku. Pri odločanju o zahtevi uporabnika lahko ministrstvo izvede tudi strokovni nadzor.

(8)Strokovni nadzor nad izvajalci gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena obsega nadzor nad tem, ali izvajalci javne službe pri njenem izvajanju ravnajo v skladu s predpisi oziroma pravili stroke. Strokovni nadzor izvaja ministrstvo v upravnem postopku.

(9)Pri izvajanju strokovnega nadzora imajo uradne osebe ministrstva pravico: 1. pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo izvajalca javne službe in zahtevati izdelavo pisne oblike dokumentacije, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko, če se hrani v elektronski obliki, 2. ugotavljati način izvajanja storitev javne službe pri izvajalcu javne službe, s soglasjem uporabnika pa tudi pri uporabniku, 3. brezplačno vzeti vzorce materialov in opreme za potrebe preiskav, 4. fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete izvajalca javne službe, s soglasjem uporabnika pa tudi pri uporabniku, ter jih pozneje reproducirati, 5. opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom strokovnega nadzora.

(10)V postopku strokovnega nadzora lahko ministrstvo z odločbo naloži izvajalcu javne službe določen način opravljanja storitev javne službe skladno s predpisi oziroma pravili stroke ali mu prepove določeno ravnanje pri izvajanju teh storitev, ki ni skladno s predpisi oziroma pravili stroke.

(11)Če se gospodarska javna služba iz prvega odstavka tega člena izvaja s podelitvijo koncesije, vlada odvzame koncesijo z odločbo, če koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil, ali če pri izvajanju javne službe tako krši predpise oziroma pravila stroke, da od njega ni več mogoče pričakovati pravilnega in kvalitetnega izvajanja javne službe.

(12)Vlada podrobneje predpiše razloge za odvzem koncesije iz prejšnjega odstavka.«.

V 152. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Če oseba iz prejšnjega odstavka pridobi status nevladne organizacije, ministrstvo krije 50 odstotkov stroškov revizije iz 5. točke prejšnjega odstavka.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

V 153. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka minister z odločbo podeli status nevladne organizacije tudi osebi iz prejšnjega odstavka, ki ne izpolnjuje pogoja iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena, vendar ta nima pravice udeležbe v postopkih odločanja po tem zakonu.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »(4) Osebi iz drugega odstavka tega člena v vlogi za pridobitev statusa ni treba predložiti dokazila iz 5. točke prejšnjega odstavka.

(5)Oseba, ki je pridobila status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na podlagi zakonov, ki urejajo ohranjanje narave ali varstvo ali rabo naravnih dobrin ali varstvo kulturne dediščine, lahko pridobi status nevladne organizacije po tem zakonu in ima pravico udeležbe v postopkih odločanja po tem zakonu, če izpolni pogoj iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena.«. Dosedanji tretji odstavek postane šesti odstavek.

V drugem odstavku 156. člena se besedilo »18., 19. in 20.« nadomesti z besedilom »17., 18., 19., 20. in 148.«, za besedilom »narave,« pa se doda besedilo »rudarstvo,«. V tretjem odstavku se pred vejico na koncu 1. točke doda besedilo »ali dovoljenjem za izpuščanje toplogrednih plinov«.

V prvem odstavku 157. člena se v 1. točki besedilo »v zvezi z virom onesnaževanja okolja, ali v času izvajanja posega v okolje« črta.

Za 157. členom se doda nov 157.a člen, ki se glasi:

(1)Če so na zemljišču v lasti države ali občine nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

(2)Če so na zemljišču v lasti države ali občine nezakonito odloženi odpadki, ki niso odpadki iz prejšnjega odstavka, odredi državna inšpekcija, pristojna za okolje, izvajalcu javne službe ali drugi osebi, pooblaščeni za ravnanje z določenimi vrstami odpadkov, njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

(3)Stroške odstranitve odpadkov iz prejšnjih členov nosi lastnik zemljišča, v primeru, da izvaja posest druga oseba, pa oseba, ki izvaja posest.

(4)Če policija ali inšpekcija odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, imata občina ali država pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka.

(5)Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska, drugih odpadkov pa državna inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.«.

Besedilo 161. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Z globo od 75.000 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: 1. nima okoljevarstvenega dovoljenja za predelovanje ali odstranjevanje odpadkov (drugi odstavek 20. člena), 2. zbira ali prevaža ali posreduje pri zagotavljanju predelave ali odstranjevanja odpadkov, pa ni vpisana v evidenco oseb iz četrtega odstavka 104. člena tega zakona (tretji odstavek 20. člena), 3. nima okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave iz 68. člena tega zakona ali naprava obratuje v nasprotju z okoljevarstvenim dovoljenjem (prvi odstavek 68. člena in prvi odstavek 74. člena), 4. nima okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave iz 82. člena tega zakona ali naprava obratuje v nasprotju z okoljevarstvenim dovoljenjem (prvi odstavek 82. člena in tretji odstavek 84. člena), 5. nima okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje obrata iz 86. člena tega zakona ali obrat obratuje v nasprotju z okoljevarstvenim dovoljenjem (prvi odstavek 86. in drugi odstavek 89. člena) ali 6. za obratovanje naprave, v kateri se izvaja dejavnost, ki povzroča emisijo toplogrednih plinov, ni pridobila dovoljenja za njihovo izpuščanje (prvi odstavek 118. člena).

(2)Z globo od 50.000 do 75.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo od 3.500 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba občine.

(4)Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, katerega posledica je večja okoljska škoda skladno z določbami tega zakona ali ker je bil storjen z naklepom ali namenom koristoljubnosti, se kaznuje: 1. pravna oseba z globo od 225.000 do 375.000 eurov, 2. samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 150.000 do 225.000 eurov in 3. odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba občine z globo od 10.500 do 12.300 eurov.«.

Besedilo 162. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Z globo 40.000 do 75.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: 1. uporablja za svoj proizvod znak za okolje, ki mu ni podeljen, ali ga uporablja v nasprotju s predpisanimi in določenimi pogoji, ali označi proizvod z znakom, ki je tako podoben znaku za okolje, da bi lahko ustvaril zmedo na trgu ali zavedel potrošnike (sedmi in osmi odstavek 31. člena), 2. se sklicuje na registracijo svoje organizacije v sistemu EMAS ali uporablja znak EMAS, ne da bi bil vključen v ta sistem skladno s predpisi, ali uporablja znak, ki je tako podoben znaku EMAS, da bi lahko ustvaril zmedo na trgu ali zavedel potrošnike (deseti odstavek 32. člena), 3. začne z obratovanjem naprave iz drugega odstavka 69. člena tega zakona, pa o tem ne obvesti ministrstva in pristojne inšpekcije (tretji odstavek 76. člena), 4. ne obvesti ministrstva in izvede spremembo v obratovanju naprave iz 68. člena tega zakona (prvi odstavek 77. člena), 5. ne obvesti ministrstva o nameri dokončnega prenehanja obratovanja naprave iz 68. člena tega zakona (prvi odstavek 81. člena), 6. ne obvesti ministrstva o izpolnjenosti zahtev iz okoljevarstvenega dovoljenja, ki se nanašajo na ukrepe po prenehanju obratovanja naprave ob likvidaciji upravljavca ali začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 81. člena), 7. ne obvesti ministrstva in pristojnega inšpektorata o začetku obratovanja naprave iz 82. člena (prvi odstavek 85. člena), 8. ne obvesti ministrstva in izvede spremembo v obratovanju naprave iz 82. člena tega zakona (drugi odstavek 85. člena), 9. ne obvesti ministrstva o dokončnem prenehanju obratovanja naprave iz 82. člena tega zakona ali prenehanju upravljavca (tretji odstavek 85. člena), 10. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 90. člena, 11. ne obvesti ministrstva in pristojne inšpekcije o začetku obratovanja obrata iz 86. člena (prvi odstavek 91. člena), 12. ne obvesti ministrstva o dokončnem prenehanju obratovanja obrata iz 86. člena tega zakona ali prenehanju upravljavca (drugi odstavek 91. člena), 13. ne obvesti ministrstva o neposredni nevarnosti za nastanek okoljske škode in ne izvede vseh potrebnih ukrepov za njeno preprečitev (prvi odstavek 110.d člena), 14. ne obvesti ministrstva o nastanku okoljske škode in ne izvede vseh potrebnih ukrepov za njeno omejitev (prvi odstavek 110.e člena), 15. ravna v nasprotju s 120. členom, 16. ne obvesti ministrstva o prenehanju obratovanja naprave iz 118. člena tega zakona ali upravljavca (prvi odstavek 121. člena), 17. do roka ne pošlje načrta monitoringa emisij toplogrednih plinov ali ne sporoči nameravane spremembe načrta monitoringa emisij toplogrednih plinov in ga izvaja (prvi in drugi odstavek 133. člena); 18. če ne zagotavlja monitoringa emisij toplogrednih plinov in do predpisanega roka ne pošlje poročila o emisijah toplogrednih plinov s pisnim mnenjem (četrti in peti odstavek 133. člena), 19. če kljub dokončni odločbi o odvzemu pooblastila opravlja preverjanje poročila o emisijah toplogrednih plinov (drugi odstavek 134.b člena) ali 20. trguje z emisijskimi kuponi v nasprotju s 138. členom.

(2)Z globo 30.000 do 50.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo od 2.000 do 3.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba občine.«.

Za 162. členom se dodajo novi 162.a, 162.b in 162.c člen, ki se glasijo: »(1) Z globo od 20.000 do 40.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: 1. kot povzročitelj večje nesreče ne izvede vseh predpisanih ukrepov iz 28. člena, 2. v delovnem ali pogodbenem razmerju nima najmanj enega pooblaščenca za varstvo okolja (prvi odstavek 30. člena), 3. povzroči začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja, pa za to ni pridobil dovoljenja ministrstva ali pristojnega občinskega organa (prvi in drugi odstavek 94. člena), 4. ne zagotavlja obratovalnega monitoringa ali ne dovoli vstopa v poslovne ali druge prostore ali ne sporoča podatkov obratovalnega monitoringa ministrstvu ali občini skladno s predpisi (prvi, tretji in četrti odstavek 101. člena) ali 5. kot izvajalec obratovalnega monitoringa krši metodologijo izvajanja obratovalnega monitoringa in način ter obliko poročanja podatkov, ki ju predpiše minister (peti odstavek 101. člena).

(2)Z globo 10.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo 1.500 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba občine.

(1)Z globo od 10.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: 1. kot povzročitelj okoljske nesreče nemudoma ne obvesti o njej organa, pristojnega za obveščanje (prvi odstavek 27. člena), 2. njen pooblaščenec za varstvo okolja ne izpolnjuje predpisanih pogojev (četrti odstavek 30. člena), 3. ne obvesti ministrstva o imenovanju pooblaščenca za varstvo okolja, spremembah njegovih nalog in pooblastil ali njegovi razrešitvi (peti odstavek 30. člena), 4. kot lastnik ali drug posestnik zemljišča ravna v nasprotju s prvim odstavkom 100. člena, 5. ne omogoči izvajalcu gospodarske javne službe dostopa do kurilne naprave, dimnih vodov ali prezračevalnih naprav (drugi odstavek 148. člena) ali 6. ne izvrši odrejenih inšpekcijskih ukrepov ali ravna v nasprotju z njimi (157. člen tega zakona).

(2)Z globo od 5.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo od 1.000 do 1.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba občine.

(4)Z globo 600 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če stori dejanje iz 4., 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena.

(1)Osebi, ki je storila prekršek iz 161., 162., 162.a in 162.b člena tega zakona, se lahko v hitrem postopku izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, če je globa predpisana v razponu.

(2)Pri odločanju o višini globe iz prejšnjega odstavka se upošteva teža prekrška in njegove posledice za okolje.«.

V tretjem odstavku 172. člena se besedilo »ministrstvo izda odločbo« nadomesti z besedilom »izda inšpekcija, pristojna za varstvo okolja, potem ko je postala odločba o zavrnitvi izdaje okoljevarstvenega dovoljenja pravnomočna, odločbo«.

(1)Določbe prvega odstavka 55. člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2010.

(2)Do roka iz prejšnjega odstavka lahko izdeluje okoljsko poročilo oziroma poročilo o vplivih na okolje oseba, ki jo za to pooblasti pripravljavec plana oziroma nosilec posega v okolje.

(3)Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko izdela okoljsko poročilo ali poročilo o vplivih na okolje oseba, ki je s pripravljavcem plana ali nosilcem posega imela sklenjeno pogodbo o izdelavi okoljskega poročila oziroma poročila o vplivih na okolje na dan 1. januarja 2010, pripravljavec plana ali nosilec posega pa morata k vlogi za izdajo potrdila o ustreznosti plana oziroma okoljevarstvenega soglasja priložiti tudi revizijo okoljskega poročila ali poročila o vplivih na okolje.

(1)V postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obstoječo napravo iz 68. člena zakona se ne uporabljajo določbe 71. in 73. člena zakona, vlogi za pridobitev dovoljenja pa ni treba priložiti elaborata o določitvi vplivnega območja naprave iz drugega odstavka 70. člena zakona. Za določitev strank v postopku se uporabljajo določbe 84.a člena zakona.

(2)Za obstoječo napravo iz prejšnjega odstavka se šteje naprava, določena kot obstoječa naprava z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega (Uradni list RS, št. 97/04, 71/07 in 122/07).

Določbe V.a poglavja tega zakona se ne uporabljajo za okoljsko škodo, povzročeno z emisijo, dogodkom ali izrednim dogodkom, ki se je zgodil pred dnem uveljavitve tega zakona, ali je posledica dejavnosti, končane pred dnem uveljavitve tega zakona.

(1)Ministrstvo po uradni dolžnosti prilagodi dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov, izdana do uveljavitve tega zakona, določbam tega zakona najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Ministrstvo v okviru prilagoditve iz prejšnjega odstavka odobri tudi načrt monitoringa emisij toplogrednih plinov iz prvega odstavka 133. člena zakona, ki ga mora imetnik dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov ministrstvu poslati najkasneje v roku enega meseca od uveljavitve tega zakona.

(1)Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad, ustanovljen z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US in 33/07 – ZPNačrt), z dnem uveljavitve tega zakona nadaljuje svoje delo kot Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad. Organi Ekološkega sklada Republike Slovenije, javnega sklada nadaljujejo svoje delo kot organi Sklada po tem zakonu do izteka obdobja, za katerega so bili imenovani.

(2)Javni razpisi Ekološkega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se zaključijo po postopkih in pogojih, določenih v posameznem javnem razpisu.

(3)Ustanovitveni akt Sklada mora biti usklajen s tem zakonom v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona, splošni pogoji poslovanja pa v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(4)Do sprejema oziroma uskladitve aktov iz prejšnjega odstavka veljata Ustanovitveni akt Ekološkega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (Uradni list RS, št. 85/04 in 55/06) in Splošni pogoji poslovanja za spodbujanje razvoja na področju varstva okolja (Uradni list RS, št. 117/05), kolikor nista v nasprotju s tem zakonom.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati tretji odstavek 48. člena, tretji odstavek 59. člena in tretji odstavek 106. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07).

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati 66. in 67. člen Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 67/02).

(3)Predpisi, izdani na podlagi 101. in 134. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US in 33/07 – ZPNačrt), veljajo do izdaje novih, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

(1)Vlada izda predpise iz 110.e, 110.f, 140. in 148. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Minister izda predpise iz 55., 56.c, 110.b, 142. in 142.c člena zakona in objavi sklepe pristojnega organa Kjotskega protokola iz 140. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(3)Minister v soglasju z ministroma, pristojnima za kulturno dediščino in zdravje ljudi izda predpise iz 56. in 56.a člena v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 801-01/90-3/150 Ljubljana, dne 27. junija 2008 EPA 2032-IV Državni zbor Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r. Predsednik