146.c člen ZVO-1B

Ker je toženka vozilo zaradi uničenja morala odjaviti iz prometa, ni mogla izpolniti pogodbene obveznosti, da vozilo v prometu uporablja najmanj tri leta in ga v tem času ne odtuji.

V skladu z Javnim pozivom se finančna spodbuda za naložbo vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na območju občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Maribor ne more dodeliti, če občinski akt ali lokalni energetski koncept določa na tem območju drug prednostni način ogrevanja. V zvezi s tem je tožena stranka izpodbijano odločitev pravilno oprla na veljavni Odlok, torej predpis, ki je veljal v času njenega odločanja, in ne na Odlok /2013, ki je veljal v času objave Javnega poziva.

Ker se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe, je glede na določbe javnega poziva in med strankami nesporno ugotovitev datuma vgradnje toplotne črpalke in datuma oddaje vloge za pridobitev nepovratnih sredstev dne 20. 7. 2016, po presoji sodišča šteti, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in da v konkretnem primeru ne gre za novo naložbo, ki je lahko predmet financiranja na podlagi zadevnega javnega poziva.

Upoštevaje določbe Javnega razpisa datuma rešitve kasnejših reklamacij in ugotovljenih napak ni mogoče šteti kot datuma zaključka investicije. Sodišče pri tem dodaja, da je namen Javnega poziva v tem, da se bodoče vlagatelje z nepovratnimi finančnimi spodbudami spodbudi k temu, da se odločijo za nove ekološke naložbe, za kar pa ne gre v primeru tožeče stranke, ki se je za predmetno investicijo odločila že več kot mesec dni pred objavo Javnega razpisa in jo tudi izvedla pred njegovo objavo.

Ustrezen predračun je bil glede na pogoje razpisa lahko le tak predračun, ki je izkazoval izpolnjevanje posameznih zahtev glede toplotne izolacije fasade (npr. glede določene debeline izolacijskega materiala, toplotne prevodnosti, uporabljenega fasadnega sistema, ki je moral imeti evropsko tehnično soglasje ETAG 004).

V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da je bil račun za izvedena dela po vlogi vlagateljice in tožnika kot sovlagatelja izstavljen 25. 5. 2013, kot sledi iz knjigovodskih (davčnih) evidenc, ki jih je vlagateljica predložila v obnovljenem postopku. Tej ugotovitvi tožnik z navedbami v tožbi ne ugovarja. Nesporen je tudi datum oddaje vloge na Javni poziv (28. 5. 2013). Ker se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe, je torej glede na določbe Javnega poziva šteti, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in da v konkretnem primeru ne gre za novo naložbo, ki je lahko predmet financiranja na podlagi zadevnega Javnega poziva.

Iz predloženega računa z dne 26. 11. 2010 izhaja, da je bila omenjena storitev opravljena 19. 11. 2010. Račun je podpisan in je razvidno kdo ga je izdal, ter vsebuje po mnenju sodišča verodostojne podatke. Zato ima po mnenju sodišča večjo dokazno vrednost kot izjava izvajalca z dne 23. 8. 2011, ki jo je predložil tožnik. Iz navedene izjave izhaja, da izvajalec izjavlja, da je bila omenjena storitev tožniku dejansko izvedena 25. 11. 2010. Iz izjave pa niti ni razvidno, kdo jo je podpisal, zato ji tudi sodišče ne poklanja vere. Da bi bila sporna storitev res opravljena 25. 11. 2010, pa tožnik ni izkazal z nobenimi drugimi listinami.