146.d člen ZVO-1B

Na podlagi tožbe je sodišče presojalo, ali tožnik, ki je ukrep izvedel na svoji stavbi, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo gospodarsko - bivalnega objekta, izpolnjuje pogoj za pridobitev nepovratne finančne spodbude Eko sklada, da je ukrep izveden na stanovanjski stavbi. Toženec je namen objekta pravilno ugotavljal na podlagi gradbenega dovoljenja, vendar je iz tega ugotovil le podatek o poimenovanju objekta. To poimenovanje zagotovo nakazuje na namembnost objekta, vendar pa to ne more biti edini podatek iz gradbenega dovoljenja o lastnostih objekta, na podlagi česar bi se ugotovila njegova namembnost. Toženec ni pojasnil, zakaj oz. na podlagi katerih kriterijev oz. lastnosti objekta je konkreten objekt opredelil kot nestanovanjsko kmetijsko stavbo, in sicer zidanico po klasifikaciji, veljavni v času izdaje izpodbijane odločbe, saj razen opredelitve objekta kot gospodarsko-bivalni objekt v izreku gradbenega dovoljenja, ki je bila določena po pravilih iz časa izdaje gradbenega dovoljenja, drugega ni ugotavljal.

Revizija se dopusti glede vprašanja: "Ali je v javnem pozivu 74SUB-OB19 rok za vložitev vlog sploh določen glede na določbo 146. d člena ZVO-1?"

Sodišče ugotavlja, da toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj navaja, da tožnik ni predložil gradbenega dovoljenja za legalizacijo prizidka k stanovanjski stavbi, pri tem pa ne pojasni, zakaj ni upoštevala s strani tožnika predloženega Potrdila, da ima sporni objekt uporabno dovoljenje po zakonu kot stavba, zgrajena pred 31. 12. 1967, niti se ne opredeli do navedb tožnika, da po 31. 12. 1967 ni bilo gradbenih posegov, za katere bi bilo potrebno pridobiti upravno (gradbeno) dovoljenje. Toženka tudi ne navede, ali s pozivom zahtevano gradbeno dovoljenje za legalizacijo prizidka k stanovanjski stavbi predstavlja obvezno prilogo vloge.

Določbe javnega poziva, da se lahko vlagatelj prijavi na javni poziv od dneva objave v Uradnem listu RS, da javni poziv velja do objave zaključka javnega poziva v Uradnem listu RS, ter da je vloga, s katero se vlagatelj prijavi na javni poziv, pravočasna, če je oddana v času trajanja tega javnega poziva, so po presoji sodišča jasne, in so posledica prej opredeljenih posebnosti konkurenčnega postopka javnega poziva in značilnosti delovanja toženke, ki sredstva dodeljuje v omejenem in določenem obsegu.

ZVO-1 v primeru zamude roka za dodelitev sredstev tožene stranke, vrnitve v prejšnje stanje ne dovoljuje (prvi odstavek 146.f člena ZVO-1). Predlagatelj zakona je ob sprejemu tega pravila nanizal naslednje razloge za tako ureditev. Pri dodeljevanju sredstev namenskega premoženja tožene stranke se tehtajo pravice in pravne koristi prijaviteljev. Njihov cilj je pridobiti sredstva za namene oziroma projekte povezane z varstvom okolja. Ker upravni postopek ni prilagojen tako imenovanim konkurenčnim postopkom (postopkom, v katerih sodeluje več strank, ki niso v sporu, a se potegujejo za koristi, ki praviloma gredo le nekaterim od njih), je ZVO-1 dopolnil njegovo splošno ureditev. Z drugimi besedami, prepoved vrnitve v prejšnje stanje je posledica posebnosti postopka javnega poziva in značilnosti delovanja tožene stranke.

Sodišče se strinja s toženko, da pogoji javnega poziva za to, da se naložba šteje za novo, niso izpolnjeni. Navedeni pogoji so namreč jasni, tako da jih ni mogoče razlagati tako, kot uveljavlja tožnik, tj. da naj bi bila naložba zaključena po tem, ko je iztekel rok za reklamacijo po vgrajeni merilno-krmilni napravi, kar je bi bilo po oddaji vloge.

V izpodbijanem sklepu toženka navaja zgolj, da je vlagatelja dne 8. 5. 2019 pozvala k predložitvi kopije odločbe, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu, ter da te tožnik v postavljenem roku ni predložil. Sodišče tako pritrjuje tožniku, ki izpostavlja, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je toženka tožnika k dopolnitvi vloge pozvala že dne 13. 7. 2018 ter da je tožnik v odgovor na navedeni poziv toženki posredoval stavbno in uporabno dovoljenje (naknadno, na kasnejši poziv, ji je posredoval tudi drugo dokumentacijo). Prav tako pa iz izpodbijanega sklepa v ničemer ne izhaja, zakaj je toženka predloženo dokumentacijo (očitno) štela za neustrezno z vidika zahtev v Javnem razpisu. Izpodbijanega sklepa z vidika tožbenih navedb o ustreznosti predložene dokumentacije tako ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP ter po 1. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom istega člena.

V skladu z Javnim pozivom se finančna spodbuda za naložbo vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na območju občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Maribor ne more dodeliti, če občinski akt ali lokalni energetski koncept določa na tem območju drug prednostni način ogrevanja. V zvezi s tem je tožena stranka izpodbijano odločitev pravilno oprla na veljavni Odlok, torej predpis, ki je veljal v času njenega odločanja, in ne na Odlok /2013, ki je veljal v času objave Javnega poziva.

Upoštevaje določbe Javnega razpisa datuma rešitve kasnejših reklamacij in ugotovljenih napak ni mogoče šteti kot datuma zaključka investicije. Sodišče pri tem dodaja, da je namen Javnega poziva v tem, da se bodoče vlagatelje z nepovratnimi finančnimi spodbudami spodbudi k temu, da se odločijo za nove ekološke naložbe, za kar pa ne gre v primeru tožeče stranke, ki se je za predmetno investicijo odločila že več kot mesec dni pred objavo Javnega razpisa in jo tudi izvedla pred njegovo objavo.

V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da je bil račun za izvedena dela po vlogi vlagateljice in tožnika kot sovlagatelja izstavljen 25. 5. 2013, kot sledi iz knjigovodskih (davčnih) evidenc, ki jih je vlagateljica predložila v obnovljenem postopku. Tej ugotovitvi tožnik z navedbami v tožbi ne ugovarja. Nesporen je tudi datum oddaje vloge na Javni poziv (28. 5. 2013). Ker se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe, je torej glede na določbe Javnega poziva šteti, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in da v konkretnem primeru ne gre za novo naložbo, ki je lahko predmet financiranja na podlagi zadevnega Javnega poziva.