392. člen ZFPPIPP

Razlog za prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP). Objavljeni končni seznam preizkušenih terjatev in sklep stečajnega sodišča o preizkusu terjatev zajema terjatvi druge upnice. Ker se ne nanaša na terjatev, ki jo tožnica uveljavlja v tem delovnem sporu, ni bila podana pravna podlaga za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka.

Navedbe pritožnika, da terjatve upnikov, ki so bile prijavljene po poteku roka za prijavo, ne bi smele biti priznane zaradi prepozne prijave, niso utemeljene. Na zgoraj navedena posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika v postopku osebnega stečaja pa so bili upniki tudi opozorjeni v 4. točki oklica o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.

Po presoji višjega sodišča je tožnikova pritožba, čeprav ni vložena po stečajnem upravitelju oziroma z njegovo odobritvijo, dovoljena. Po določbi 385. člena ZFPPIPP je stranka (glavnega postopka) osebnega stečaja tudi insolventni dolžnik. Ta lahko na podlagi 64. člena ZFPPIPP samostojno prereka terjatve upnikov, logično nadaljevanje tega pa je, da lahko vlaga tudi nadaljnja pravna sredstva za zaščito svojih pravnih interesov, vključno s tožbo na ugotovitev neobstoja terjatve. Če bi bil pri vlaganju nadaljnjih pravnih sredstev glede stanja terjatev vezan izključno na stališče stečajnega upravitelja, zoper čigar stališče o terjatvi se stečajni dolžnik pravzaprav upira, bi to varstvo njegovih pravic izvotlilo. Ni pravne podlage za stališče, da je odvzem premoženjske koristi mogoče odrediti samo v primeru, ko oškodovanec premoženjskopravnega zahtevka sploh ne priglasi. Priglasitev premoženjskopravnega zahtevka nedvomno še ne vzpostavlja pravnih posledic, temveč te nastopijo šele s (pravnomočno) sodno odločbo o ugoditvi premoženjskopravnemu zahtevku.

Upnik lahko (če ni za posamezen primer drugače določeno) svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, nastale pred začetkom stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku (kot generalni izvršbi) in v skladu s pravili tega postopka. Le v primeru podanih pogojev iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP se pod pogoji, ki jih določa 280. člen ZFPPIPP, po zaključku stečajnega postopka nad dolžnikom postopek izvršbe lahko nadaljuje. V takem primeru pa je treba upoštevati tudi morebitni odpust obveznosti, na katerega se sklicuje dolžnik.

Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da nad dolžnico teče postopek osebnega stečaja, v katerem se ne uporabljajo pravila o prenehanju terjatev in ločitvenih pravic zaradi zamude roka za njihovo prijavo. To pomeni, da lahko upnik terjatev in ločitveno pravico v postopku osebnega stečaja prijavi tudi kasneje, po poteku trimesečnega roka. Pritožba prav tako utemeljeno uveljavlja, da se preverjanje pravočasnosti prijave terjatve in ločitvene pravice opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev, zato sodišče po navedeni določbi lahko postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev oziroma pravnomočnosti poznejših dodatnih sklepov o preizkusu terjatev, kadar je le-ta sploh opravljen. Ker iz podatkov stečajnega spisa izhaja, da upnik tudi po pozivu stečajnega upravitelja dolžnice svoje terjatve in ločitvene pravice do trenutka odločanja višjega sodišča o pritožbi v postopek osebnega stečaja nad dolžnico še ni prijavil, naj mu sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka ob upoštevanju načel koncentracije in hitrosti postopka določi trimesečni rok za prijavo terjatve in ločitvene pravice in upnika opozori, da bo v primeru njegove neaktivnosti postop

Prikrajšanje se kaže v zmanjšanju premoženja, preprečitvi njegovega povečanja ter vsaki izgubi ali slabšem položaju, ki ju je moč denarno ovrednotiti. Premoženje tožeče stranke je bilo s plačilom zavarovanj, nakazanih na račun prve tožene stranke, nedvomno zmanjšano. Za to premoženjsko vrednost, za katero se je zmanjšalo premoženje tožeče stranke, pa se je povečalo premoženje pridobitelja - prve tožene stranke. Ne glede na to, da je dolg tožnice do prve tožene stranke obstajal še naprej in se je s poplačili na račun zavarovanj zmanjšal, to ne pomeni, da tožena stranka na račun pridobitve premoženjske koristi, za katero se je zmanjšalo premoženje tožeče stranke, ni bila obogatena. Neupravičena pridobitev ne nastane le s povečanjem premoženja, ampak lahko obstoji tudi v njegovi ohranitvi ali v obravnavanem primeru s pokrivanjem dolga. Prvostopenjsko sodišče je zavrglo pobotni ugovor prve tožene stranke v višini 619.388,65 EUR, saj je ugotovilo, da je stečajno sodišče prvi toženi stranki že priznalo terjatev pod pogojem, če bo v tem postopku ugodeno zahtevku tožeče stranke za plačilo 508.533,88 EUR. Z ugoditvijo zahtevku tožeče stranke v tem postopku se je izpolnil pogoj, pod

Upnik ali dolžnik mora v primeru nameravanega prerekanja terjatve (drugemu) upniku odreagirati pravočasno že v prvotni fazi postopka preizkusa terjatev z vložitvijo ugovora o prerekanju terjatev iz (dodatnega) osnovnega seznama preizkušenih terjatev in ne šele s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev. Upnik ali stečajni dolžnik, ki se ne posluži te svoje pravice že v prvostopenjskem postopku, torej nima pravice do prerekanja terjatev upnikov šele s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev. Pritožnica ne izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da nihče od upnikov ni vložil ugovora proti dodatnemu seznamu preizkušenih terjatev (ki je bil po podatkih spisa objavljen na spletnih straneh AJPES 14. 7. 2016) iz 62. člena ZFPPIPP (da upnikove pravočasno prijavljene terjatve seznam ne vsebuje oziroma so podatki o njej nepravilni), niti ugovora o prerekanju terjatev drugih upnikov po 63. členu ZFPIPP, niti ni navedla, da je ugovor o prerekanju terjatev vložila sama, s katerimi bi izpodbijala pravilnost izdanega sklepa, zato je treba njeno pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev zgolj z njenim prerekanjem terjatev drugih upnikov kot nedovoljeno zavreči.

Ker se pritožnik ni poslužil predpisanega postopka ugovora zoper dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev, tega ne more nadomestiti s pritožbo zoper dodatni sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.

Izpodbijana odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka je zgolj deklaratorne narave, in čeprav je bila sprejeta naknadno, že po končanju postopka osebnega stečaja, tudi pravilna. Postopka, ki se je ustavil po sili zakona, namreč v nobenem primeru in ne glede na končanje postopka osebnega stečaja ni mogoče več nadaljevati. Predhodna odločitev sodišča za prekinitev postopka tega ne more spremeniti. Upnik v tem postopku ni pridobil ločitvene pravice.

V postopku osebnega stečaja se ne uporabljajo pravila o prenehanju terjatev in ločitvenih pravic upnika do stečajnega dolžnika zaradi zamude rokov za njihovo prijavo. Prepozno prijavljene terjatve se preizkusijo v poznejšem preizkusu terjatev.

Ni pomembno, da je nastala terjatev tožeče stranke iz naslova pravdnih stroškov že pred začetkom postopka osebnega stečaja nad tožencem. Tožeča stranka lahko prijavi to terjatev tudi po poteku roka za prijavo iz 59. člena ZFPPIPP.

ZFPPIPP v 392. členu določa posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika v skladu s katerimi se „prepozno“ prijavljene terjatve, torej tiste terjatve, ki so bile prijavljene po poteku tri mesečnega roka za prijavo terjatev iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP, preizkusijo v poznejšem preizkusu terjatev (prvi odstavek 392. člena ZFPPIPP). V skladu z jasno in izrecno določbo drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, da se preverjanje pravočasnosti prijave terjatve in ločitvene pravice opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev, lahko sodišče po navedeni določbi postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev, oziroma dodatnih sklepov o preizkusu terjatev, kadar je preizkus terjatev seveda sploh opravljen.

Preizkus terjatev v stečajnem postopku je namenjen (vsaj delnemu) poplačilu ugotovljenih upniških terjatev v tem postopku. Če tega namena v stečajnem postopku ni mogoče doseči, ker razpoložljive stečajne mase ni, tudi nadaljnji preizkus naknadno prijavljenih terjatev nima nobenega pomena v predmetnem stečajnem postopku. Res je sicer stranski učinek preizkusa terjatev v postopku osebnega stečaja tudi upnikova pridobitev izvršilnega naslova za priznane, pa še neplačane, terjatve tudi v primeru končanja stečajnega postopka, toda zgolj temu namenu ne sme in ne more biti podrejeno vodenje tega postopka osebnega stečaja, katerega primarni in bistveni namen je unovčenje stečajne mase in vsaj delno poplačilo upnikov.

Če stečajne mase za poplačilo upnikov ni, nadaljnje preizkušanje terjatev v stečajnem postopku izgubi svoj smisel. Postopka ni utemeljeno nadaljevati zgolj zaradi možnosti pridobitve izvršilnega naslova zaradi izterjave terjatve po končanju stečajnega postopka.

Glede na določbo 2. odstavka 392. člena ZFPPIPP ni relevantno, ali je tožnik pravdnemu sodišču predložil dokazilo o prijavi terjatve, ki jo jo sicer prijavil dne 11. 2. 2014. Sodišče prve stopnje bi o tožnikovem pravnem interesu lahko odločalo šele po tem, ko bi preverilo, ali je bil že opravljen preizkus terjatev, ki vsebuje izjavo o tožnikovi terjatvi, za katerega pritožnik trdi, da na dan izdaje izpodbijane odločbe (7. 7. 2014) še ni bil opravljen. Vse dokler se stečajna upraviteljica ne izjavi o utemeljenosti tožnikove terjatve, prijavljene v stečajni postopek, ni mogoče presojati obstoja tožnikovega interesa za vodenje oziroma nadaljevanje obravnavanega pravdnega postopka.

Pritožba sme biti vložena le zoper odločitve, vsebovane v sklepu o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic. To pomeni, da upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev (še pred tem pa ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev), s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev. Ni mogoče, da bi preizkus terjatev vseboval kasneje prijavljeno terjatev in ločitveno pravico. Seveda tudi ni mogoče, da bi se po izdelavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev prijavljena terjatev in ločitvena pravica nato kar vnesla v končni seznam preizkušenih terjatev. Tako preskakovanje faz preizkusa ni mogoče.

Če naknadno prijavljena upnikova terjatev ni bila preizkušena, to ni ovira za končanje stečajnega postopka, saj bi bili sicer postopki osebnega stečaja ob neaktivnih upnikih, ki bi svoje terjatve priglašali izven predvidenega roka treh mesecev, v nedogled odprti, nastajali bi le stroški, ki so povezani s preizkusom terjatev, kar pa ni namen stečajnega postopka, tudi postopka osebnega stečaja ne.

Vse dokler se stečajna upraviteljica ne izjavi o utemeljenosti upnikove terjatve, prijavljene v stečajnem postopku, ni mogoče presoditi, ali ima tožeča stranka pravni interes za nadaljevanje pravdnega postopka.

S prijavo terjatve je D. S. pridobil status upnika. Pri tem njegov status ne more biti odvisen od ažurnosti dela stečajnega upravitelja glede preizkusa terjatev. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi upnik moral izkazati pravni interes za vložitev ugovora zoper odpust obveznosti. Čim je namreč upniku priznan tak status v postopku, se njegov interes za tak ugovor predpostavlja.

Načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da predpis ne bi smel različno urejati položajev pravnih subjektov, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Kršitev načel pravne in socialne države ni mogoče uveljavljati brez povezav s konkretno prizadeto človekovo pravico. Sodna praksa v Republiki Sloveniji ni formalen, temveč sekundaren vir prava, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov prava. Primeri iz sodne prakse vežejo sodišča v odločanju v podobnih primerih, vendar ne formalno, temveč zgolj z močjo uporabljene argumentacije.