299.a člen ZFPPIPP

Po neuspešni prodaji nepremičnine razlog varstva legitimnih pričakovanj kupca odpade, zato kasnejša prijava izločitvene pravice lahko ponovno učinkuje kot ovira za nadaljnjo prodajo, čeprav je bila podana po pravnomočnosti sklepa o predhodni prodaji.

Ker je upravitelj skladno z ZFPPIPP prodal premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, je po jasni določbi petega odstavka 299. člena ZFPPIPP tožnica izgubila izločitveno pravico. Uveljavljanje lastninske pravice na nepremičnini, pridobljene na izviren način, pomeni uveljavljanje izločitvene pravice. Ker je tožničina izločitvena pravica s prodajo v stečajnem postopku prenehala, bi bilo sicer bolj prav tožbeni zahtevek zavrniti in ne zavreči. Iz splošne določbe prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP (načelo koncentracije) izhaja, da lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka. To pomeni, da bi tožnica morala svojo denarno terjatev (ne glede na podlago) najprej prijaviti v stečaju zapuščine. To velja tako za denarno terjatev iz naslova vlaganj kot tudi za nadomestno denarno terjatev izločitvenega upnika po prodaji premoženja v stečajnem postopku. Šele prijava terjatve v stečajnem postopku bi omogočala preizkus terjatve po stečajnem upravitelju in drugih upnikih.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ravnanje upravitelja, ki je (neprijavljeno) izločitveno pravico zakonca stečajnega dolžnika vključil v seznam preizkušenih terjatev in jo prerekal, ni v nasprotju s 83. členom DZ. Vključitev izločitvene pravice zakonca stečajnega dolžnika in njeno prerekanje v okoliščinah konkretnega primera odpravlja negotovost in služi transparentnosti in hitrosti stečajnega postopka (48. člen ZFPPIPP).

V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZVEtL ima zaznamba postopka po ZVEtL naravo zaznambe spora po določbah zakona, ki ureja zemljiško knjigo, in tako pritožbena argumentacija razlikovanja med zaznambo postopka in zaznambo spora ni pravilna. Gre za zaznambo v smislu 1. in 2. alineje 3. točke prvega odstavka 299.a člena ZFPPIPP in pritrditi je odgovoru na pritožbo izločitvenih upnikov, da je bila od dne 20. 8. 2015 dalje po samem zakonu prijavljena izločitvena pravica vseh etažnih lastnikov stavb na nepremičninah, ki naj bi predstavljale pozneje najdeno premoženje v tem postopku. Pritrditi je, da obstaja pravna fikcija prijave izločitvene pravice na nepremičnini na podlagi 299.a člena ZFPPIPP. Prisilna dejanja zaradi poplačila dolgov stečajnega dolžnika se smejo izvajati zoper premoženje stečajnega dolžnika, saj gre za prisilno generalno izvršbo, a potrebno je upoštevati stališča iz ustavnosodne presoje o varstvu položaja tretjega v izvršilnem postopku, ki mu grozi, da bo prenehala njegova pravica na stvari najkasneje s prodajo v izvršilnem postopku za poplačilo njemu tujega dolga. Ustavno sodišče je poudarilo, da ne more biti cilj izvršilnega postopka, da pride upnik do po

Zamuda roka za prijavo izločitvene pravice ne povzroči prenehanja izločitvene pravice. Vendar pa z zamudo tega roka preneha ovira za prodajo nepremičnin, ki so predmet izločitvene pravice. Prijava izločitvene pravice je pravočasna le, če je vložena v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 299. člen ZFPPIPP). Četudi je upnik vložil tožbo zaradi uveljavitve prerekane izločitvene pravice, ta tožba ne preprečuje prodaje premoženja v smislu tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP, če izločitvena pravica ni bila pravočasno prijavljena. Vložena tožba na uveljavitev prerekane izločitvene pravice je ovira za prodajo premoženja samo, če je bila izločitvena pravica pravočasno prijavljena. V nasprotnem primeru bi to pomenilo (lahko tudi namerno) oviranje izvedbe stečajnega postopka.

Odvzem premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali v zvezi z njim, se stečajnopravno prilega bodisi denarni terjatvi bodisi izločitveni pravici, kar govori zoper analogno uporabo trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na ločitveno pravico. Okoliščina, da ta odstavek glede premoženja, v zvezi s katerim so bila v stečajnem postopku opravljena dejanja, katerih posledica je nastanek stroškov, prostovoljnemu pridobitelju tega premoženja nalaga tudi breme teh stroškov, ne utemeljuje analogne uporabe tega člena v zadevnem primeru. Odkar se je od slovenskega priznanja zavarovanja odvzema koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, in izvedbe tega zavarovanja v zemljiški knjigi jasno kazalo kot možnost, da stečaj ostane brez vse stečajne mase - kar se je pozneje tudi uresničilo -, je bilo treba z opravljanjem vseh dejanj zastati.

V predmetnem postopku osebnega stečaja je na podlagi sodnih odločb pravnomočno ugotovljen obstoj terjatev upnice ter ločitvena pravica. Vse trditve o tem, da te terjatve in ločitvena pravica ne obstojijo oziroma da nimajo nobenih učinkov ter da naj te terjatve v tem postopku osebnega stečaja ne bi bile preizkušane, so zato neutemeljene. Pritožbeno sodišče se zato do teh pritožbenih navedb podrobneje ne bo opredeljevalo, saj z njimi pritožnica v tem postopku ne more uspeti (res iudicata). Če med stečajnim dolžnikom in upnikom ni osebne zaveze, pač pa ta obstaja med upnikom in njegovim dolžnikom, ki je nekdo drug, hipoteka pa je vpisana na premoženju stečajnega dolžnika, govorimo o realnem dolžniku. Do njega ima upnik „terjatev“ kot pravico, da se za svojo terjatev, ki jo ima do osebnega dolžnika, poplača iz posebne stečajne mase, v kateri sodi premoženje, na katerem ima vpisano hipoteko v svojo korist.

Za poplačilo upnika je pomembno le za koliko je bila njegova terjatev poplačana v stečaju in ne koliko je morda upnik nato na trgu s prodajo tega premoženja dejansko iztržil. Ker je ločitvena pravica upnice pravnomočno ugotovljena v ustreznem sodnem postopku in gre za pravnomočno rešeno stvar (res iudicata), je v tem postopku v okviru pritožbe zoper sklep o prodaji nepremičnin, na katere se hipoteka oziroma ločitvena pravica nanaša, sodišče ne more več presojati. Če med stečajnim dolžnikom in upnikom ni osebne zaveze, pač pa ta obstaja med upnikom in njegovim dolžnikom, ki je nekdo drug, hipoteka pa je vpisana na premoženju stečajnega dolžnika, govorimo o realnem dolžniku. Do njega ima upnik „terjatev“ kot pravico, da se za svojo terjatev, ki jo ima do osebnega dolžnika, poplača iz posebne stečajne mase, v kateri sodi premoženje, na katerem ima vpisano hipoteko v svojo korist.

Če je v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so predmet prodaje, vknjižena zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice z vpisom, ki začne učinkovati po poteku roka za prijavo izločitvene pravice, mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet te izločitvene pravice, do pravnomočne odločitve v sodnem postopku, v zvezi z začetkom katerega je vpisana ta zaznamba. Iz 1. točke tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP izhaja, da če je izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti dokler zahtevek izločitvenega upnika iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ni pravnomočno zavrnjen.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sledilo oceni upraviteljice, da zemljiškoknjižni in drugi sodni postopki niso ovira za prodajo nepremičnin in da prijavljenih izločitvenih pravic ni, pri čemer te svoje odločitve ni obrazložilo, čeprav bi jo po presoji pritožbenega sodišča moralo, saj gre za dejstva, ki vplivajo na prodajo nepremičnin. Če je namreč v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so predmet prodaje, vknjižena zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet te izločitvene pravice, do pravnomočne odločitve v sodnem postopku, v zvezi z začetkom katerega je vpisana ta zaznamba. Zakaj je sodišče prve stopnje sledilo oceni upraviteljice, da kljub vsem navedenim zemljiškoknjižnim vpisom ti niso ovira za prodajo, sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni pojasnilo.

Ključni dan, od katerega velja, da je v stečajnem postopku prijavljena izločitvena pravica, je dan, ko je sodišče prejelo predlog za zaznambo spora oziroma dan vpisa plombe z zaznambo spora, saj na ta dan učinkuje vpis zaznambe spora v zemljiško knjigo. Vsa nadaljnja posebna pravila pa je treba posledično razlagati v povezavi s 1. točko četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP. To pomeni, da je treba pravila iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP o prekinitvi prodaje razlagati tako, da mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice iz 1. točke četrtega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji, katerega predmet je ta nepremičnina, do dneva od katerega učinkuje vpis zaznambe v zemljiški knjigi, to je od dne vložitve predloga za zaznambo spora oziroma plombe, še ni objavilo razpisa javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb. Upravitelj mora prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice, če sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji, katerega predmet je ta nepremičnina, do dneva od katerega učinkuje vpis zaznambe v zemljiški knjigi, to je od dne vložitve pred

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imela tožena stranka kot solastnica nepremičnin ID znak 001 in ID znak 002, ki v naravi še nista bili razdeljeni, v skladu z določbo 66. člena SPZ pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršila pravice drugih solastnikov. Ugotovilo je tudi, da tožena stranka nepremičnine ni uporabljala sorazmerno svojemu idealnemu deležu. To pa pomeni, da je s tem kršila pravice drugih solastnikov, torej tudi tožeče stranke. Določbe ZFPPIPP o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka nad toženo stranko na to dejstvo nimajo nobenega vpliva. Za konkretni primer, v katerem je pritožbeno sodišče glede na ugotovljena dejstva zaključilo, da je tožeča stranka privolila v prikrajšanje za čas do začetka stečajnega postopka, je glede pravice do uporabnine po dnevu začetka stečajnega postopka odločilen tisti trenutek, ko je od stečajnega upravitelja zahtevala plačilo deleža najemnin, ki odpade nanjo. Za zahtevek tožeče stranke po 198. členu OZ je v okoliščinah konkretnega primera po presoji pritožbenega sodišča odločilen torej trenutek, ko je tožeča stranka v razmerju

Kot izhaja iz stečajnega spisa in iz stanja zemljiške knjige, je pri nepremičninah, ki so predmet prodaje po sklepu o prodaji, z učinkom od 25. 8. 2018 vpisana zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice. Stečajni dolžnik je stranka zaznamovanega spora. S tem dnem se šteje, da je bila v tem stečajnem postopku prijavljena izločitvena pravica.

Iz prvega, drugega in tretjega odstavka 308. člena ZFPPIPP izhaja, da če je prerekana upnikova ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, mora tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja, vložiti proti upniku tisti, ki je ločitveno pravico prerekal. Iz Končnega seznama z dne 30. 9. 20119 izhaja, da je ločitveno pravico upnika E., ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo, prerekal upravitelj. Zato ima upnik E. v svoji pritožbi prav, da bi moral biti na pravdo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice v skladu z določbo drugega odstavka 302. člena in tretjega odstavka 308. člena ZFPPIPP napoten upravitelj. Pri tem je bila terjatev preizkušena in vključena v seznam v skladu z določbo 2. točke drugega odstavka 289.a člena ZFPPIPP, kar pomeni, da zanjo velja glede napotitve na pravdo enako pravilo kot za ločitveno pravico. V zvezi z odločanjem o napotitvi na ustrezen postopek glede obstoja izločitvene pravice gre za specifičen primer, ki po mnenju pritožbenega sodišča ne terja nobene dodatne sodne intervencije oziroma aktivnosti ne upravitelja in ne upnikov. V konkretnem pr

Mogoče je ugotoviti, da je podana situacija iz 299.a člena ZFPPIPP, ko prodaja nepremičnine ni mogoča, saj o izločitveni pravici upnikov še ni bilo pravnomočno odločeno. S prodajo je treba počakati, dokler ne bodo prenehale ovire iz 3. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP.

Potek stečajnega postopka v nasprotju s pritožbenim naziranjem ni splošno znano dejstvo v smislu 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP v zvezi z 214. členom istega zakona. Za splošno znana dejstva velja standard širše notornosti. Dejstvo mora biti znano širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje. Sodno znana dejstva, za katera sodišče izve v drugem postopku, niso splošno znana. Ker bi jih moralo sodišče preverjati v drugem sodnem postopku, bi na ta način zunaj procesno ugotavljalo dejansko stanje. S tako ugotovljeno zunajprocesno stvarnostjo sodbe ni mogoče utemeljevati. Zato tudi podatkom iz AJPES-a ni mogoče pripisati pomena splošno znanega dejstva. Ker v obravnavanem primeru torej tudi zatrjevanje kolizije v tožbi zatrjevanih in splošno znanih dejstev ni bilo, je pravilna presoja, da so bili za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP.

ZFPPIPP ne vsebuje določbe, ki bi stečajnemu upniku v primeru, da je njegova izločitvena pravica po prvi prijavi prerekana, prepovedovala, da le-to ponovno prijavi.

Ni podana procesna ovira pravnomočnosti po 319. členu ZPP, saj o sami izločitveni pravici upnika na poslovnem prostoru - lokalu (s sodbo) še ni bilo pravnomočno odločeno. Takšna razlaga je, po presoji pritožbenega sodišča, tudi v skladu s 158. členom Ustave, ki lastnost pravnomočnosti pripisuje zgolj pravnim razmerjem, urejenim s pravnomočno odločbo državnega organa. Načelo pravnomočnosti zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi ali sodnimi akti, predvsem zato, da bi se varovale pridobljene pravice. ZFPPIPP ne vsebuje določbe, ki bi stečajnemu upniku v primeru, da je njegova izločitvena pravica po prvi prijavi prerekana, prepovedovala, da le-to ponovno prijavi. V tretjem odstavku 310. člena ZFPPIPP je sicer določeno, da upnikova izločitvena pravica preneha, če v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe po prvem ali drugem odstavku tega člena. Vendar pa je treba, po presoji pritožbenega sodišča, določbo tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP razlagati ob upoštevanju objektivnih mej pravnomočnosti tako, da izločitvena pravica preneha le z ozirom na uveljavljeno pravno in dejansko podlago zahtevka. Nenaza

Začasno odredbo po 240. členu ZFPPIPP je mogoče izdati le v predhodnem stečajnem postopku. To potrjujeta tako namenska kot sistematična razlaga te določbe. 240. člen ZFPPIPP je umeščen med določbe, ki urejajo postopek do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka. Že iz same vsebine besedila tretjega odstavka 240. člena ZFPPIPP izhaja, da je začasna odredba po 240. členu ZFPPIPP dovoljena le v predhodnem postopku ter da je namen te začasne odredbe, da se v obdobju od vložitve predloga za začetek stečajnega postopka pa do odločitve o njem dolžniku onemogočijo takšna ravnanja, s katerimi bi lahko oškodoval vse svoje upnike, torej v zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagana začasna odredba, s katero naj bi se dolžniku prepovedala odtujitev ali obremenitev spornih nepremičnin, ne meri na zavarovanje upničine denarne terjatve za plačilo zneska, doseženega s prodajo spornih nepremičnin, saj prodajo preprečuje. Predlagana začasna odredba zato ni primerna za zavarovanje upničine denarne terjatve po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP. V kolikor je prodaja nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice, že opravljena,

Nosilni razlog za svojo odločitev je sodišče prve stopnje našlo v določilu 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP. Zavzelo je stališče, da je posledica ničnosti prodajnih pogodb povračilni zahtevek. V predmetnem sporu je to zahtevek na vračilo nepremičnine, pri kateri je v zemljiški knjigi kot lastnik vknjižen stečajni dolžnik. Ta zahtevek pa je zahtevek obligacijskopravne narave in kot tak ni izločitveni zahtevek v smislu 2. alieje prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP.