Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)

(1)Ta zakon ureja pravico do odškodnine žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in njihovim svojcem, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odločajo in sodelujejo v postopku odločanja o teh pravicah.

(2)Ta zakon ureja pristojne organe in postopek v čezmejnih primerih v skladu z Direktivo Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.

Izrazi, ki se uporabljajo v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

-        žrtev je oseba, ki je zaradi nasilnega naklepnega dejanja utrpela škodo, priznano po tem zakonu;

-        svojci so osebe, ki jih je umrli preživljal, in osebe, ki so imele po zakonu pravico zahtevati od njega preživljanje;

-        nasilno naklepno dejanje je dejanje, storjeno z neposrednim napadom na življenje in telo, z uporabo sile ali kršitvijo spolne nedotakljivosti in za katero se sme po kazenskem zakoniku izreči kazen enega ali več let zapora;

-        žrtev nasilja v družini je družinski član po zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, in proti kateremu je drugi družinski član storil nasilno naklepno dejanje;

-        otrok je oseba, ki v času storitve naklepnega kaznivega dejanja še ni dopolnila 18 let;

-        invalid je oseba, za katero je ugotovljeno, da ji je v času storitve kaznivega dejanja priznana invalidnost v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo invalidov;

-        čezmejni primeri so domači in tuji čezmejni primeri;

-        domači čezmejni primer je primer, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije in je za odločanje o pravici do odškodnine po tem zakonu pristojna komisija iz 20. člena tega zakona, zahtevo pa vloži oseba pri pristojnem organu v drugi državi članici Evropske unije;

-        tuji čezmejni primer je primer, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi članici Evropske unije in je za odločanje o pravici do odškodnine pristojen organ te države, zahtevo pa vloži oseba, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;

-        prosilec oziroma prosilka (v nadaljnjem besedilu: prosilec) je posameznik, ki vloži zahtevo za odškodnino po tem zakonu;

-        komisija je Komisija Vlade Republike Slovenije za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.

Glede vprašanj postopka, ki v tem zakonu niso urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Prosilec je upravičen do odškodnine po tem zakonu, če so izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).

(1)Pogoji za priznanje odškodnine po tem zakonu so:

-        da obstaja utemeljen sum, da je bilo proti prosilcu storjeno nasilno naklepno dejanje (v nadaljnjem besedilu: dejanje),

-        da je bilo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije, na slovenski ladji ali slovenskem zrakoplovu ne glede na to, kje se nahaja ob storitvi dejanja,

-        da je bilo dejanje zaznano ali pristojnemu organu naznanjeno in obravnavano kot kaznivo dejanje,

-        da na strani prosilca ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 83/01 in 32/04 – avtentična razlaga) ni mogoče zahtevati povrnitve škode,

-        da je zaradi dejanja prosilec utrpel telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolečine,

-        da je bila prosilcu z dejanjem storjena škoda, priznana s tem zakonom,

-        če je verjetno, da storilec dejanja ne bo mogel izplačati odškodnine za škodo iz prejšnje alineje.

(2)Če je bila posledica dejanja iz prejšnjega odstavka smrt osebe, lahko pravice po tem zakonu uveljavljajo svojci, če zakon ne določa drugače.

Domneva se, da storilec ne bo mogel izplačati odškodnine v naslednjih primerih:

-        če storilec ostane neznan v treh mesecih od zaznave ali naznanitve dejanja in se ga do odločanja komisije ne odkrije ali če storilca ni mogoče preganjati;

-        če je upravičenec otrok, invalid ali žrtev nasilja v družini;

-        če gre za domač čezmejni primer.

(1)Upravičenec je dolžan, razen v primerih iz prejšnjega člena, zoper storilca uveljavljati premoženjskopravni zahtevek v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, ali vložiti odškodninsko tožbo.

(2)Če oškodovanec ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, je upravičen do odškodnine po tem zakonu, če v skladu s tem zakonom izkaže, da izvršba ni bila uspešna.

Pod pogoji iz tega zakona se odškodnina prizna za:

-        telesne bolečine ali okvaro zdravja,

-        duševne bolečine,

-        izgubljeno preživljanje,

-        stroške v zvezi z zdravljenjem,

-        pogrebne stroške,

-        škodo za uničene medicinske pripomočke,

-        stroške zaradi uveljavljanja odškodnine.

(1)Odškodnina se ne prizna za telesne poškodbe, s katerimi je le začasno prizadeta zunanjost, ali začasno in v manjši meri okvarjeno zdravje.

(2)Odškodnina za telesne bolečine po tem zakonu se glede na okoliščine primera, stopnjo bolečine zaradi poškodbe ali okvare zdravja, trajanja bolečin in v skladu z načelom pravične denarne odškodnine določi po naslednjih stopnjah:

-        lažji primeri od 50 do 500 evrov,

-        srednje hudi primeri od 100 do 1.000 evrov,

-        hudi primeri od 250 do 2.500 evrov,

-        zelo hudi primeri od 500 do 5.000 evrov,

-        izjemno hudi primeri od 1.000 do 10.000 evrov.

(3)Značilne poškodbe za posamezne stopnje primerov iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.

(1)Za duševne bolečine se glede na okoliščine primera, stopnjo in trajanje bolečin ter vrsto poškodb v skladu z načelom pravične denarne odškodnine določi odškodnina po naslednjih stopnjah:

-        za zmanjšanje življenjske aktivnosti do 7.500 evrov,

-        za okrnitev svobode do 5.000 evrov,

-        za skaženost do 3.000 evrov,

-        za kršitev dostojanstva (osebnosti) do 1.500 evrov,

-        za okrnitev drugih osebnostnih pravic do 2.500 evrov.

(2)Odškodnina, priznana v skladu s prejšnjim odstavkom, skupno ne sme presegati 10.000 evrov.

(3)Odškodnina zaradi smrti bližnjega se lahko vsem svojcem ene osebe skupno prizna največ do 10.000 evrov.

(1)Nadomestilo sredstev zaradi izgubljenega preživljanja se prizna v enkratni vsoti pod pogoji in v obsegu, ki jih predpisi Republike Slovenije o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določajo za družinsko pokojnino.

(2)Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se prizna samo, če oseba ni upravičena do ustreznih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

(3)Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena se prizna v znesku največ 20.000 eurov.

(1)Nadomestilo stroškov v zvezi z zdravljenjem se prizna v višini stroškov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki glede na vrsto poškodbe oziroma okvare zdravja pripada zavarovani osebi po predpisih Republike Slovenije o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

(2)Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se prizna samo, če oseba ni upravičena do kritja stroškov na podlagi obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.

(1)Stroški pogreba, v višini pogrebnine po predpisih Republike Slovenije o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, se povrnejo tistemu, ki jih je plačal.

(2)Stroški iz prejšnjega odstavka se priznajo samo, če oseba, ki je plačala stroške pogreba, ni upravičena do kritja stroškov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Upravičencu se povrne celotna škoda, nastala na medicinskih pripomočkih, če niso do njih upravičeni po predpisih Republike Slovenije, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.

(1)Za vloge, dejanja in odločbe v postopkih za uveljavljanje odškodnine po tem zakonu se ne plačujejo takse.

(2)Stroški za prevajanje in stroški za izvedence bremenijo proračun Republike Slovenije.

(3)Prosilcu se v primeru utemeljene zahteve vrnejo tisti stroški, ki jih je imel v zvezi s storitvami, ki so potrebne za ugotavljanje zdravstvenega stanja za uveljavljanje odškodnine po tem zakonu.

(1)Pri odločanju o višini odškodnine se upošteva tudi ravnanje upravičenca ob dejanju in po njem, njegov prispevek k nastanku in obsegu škode.

(2)Če so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, se odškodnina ustrezno zniža ali zavrne s smiselno uporabo določb Obligacijskega zakonika.

(1)Odškodnina, določena za posamezno vrsto škode po tem zakonu, se zmanjša za nadomestila, povračila in vsa druga izplačila, ki jih je za isto vrsto škode upravičenec prejel na kateri koli drugi podlagi.

(2)Za odškodnino, izplačano za posamezno vrsto škode po tem zakonu, se zmanjša povračilo za isto vrsto škode, ki jo upravičenec od Republike Slovenije uveljavlja na kateri koli drugi podlagi, če z zakonom, drugim predpisom ali pogodbo ni določeno drugače.

Obveznost plačila odškodnine velja za zapadlo po tridesetih dneh od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je ugotovljena njena višina.

Za prenos in dedovanje pravice do odškodnine po tem zakonu se uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika.

(1)O priznanju odškodnine odloča komisija, ki ima predsednika oziroma predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in štiri člane oziroma članice (v nadaljnjem besedilu: člani) ter njihove namestnike oziroma namestnice (v nadaljnjem besedilu: namestniki).

(2)Predsednik oziroma namestnik predsednika je vrhovni ali višji sodnik oziroma vrhovna ali višja sodnica (v nadaljnjem besedilu: vrhovni ali višji sodnik) s področja civilnega prava.

(3)Člani oziroma njihovi namestniki so:

-        vrhovni ali višji državni tožilec oziroma vrhovna ali višja državna tožilka (v nadaljnjem besedilu: vrhovni ali višji državni tožilec),

-        strokovnjak oziroma strokovnjakinja (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak) s področja medicine poškodb,

-        strokovnjak s področja zdravstvenega varstva in zavarovanja,

-        strokovnjak s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

(4)Člani oziroma njihovi namestniki iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka morajo imeti vsaj univerzitetno izobrazbo in vsaj 10 let delovnih izkušenj na svojem strokovnem področju.

(1)Komisijo imenuje Vlada Republike Slovenije. Člani komisije so imenovani za mandat štirih let in so po poteku mandata lahko ponovno imenovani.

(2)Predsednik komisije je imenovan na predlog predsednika oziroma predsednice (v nadaljnjem besedilu: predsednik) Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

(3)Član komisije izmed vrhovnih ali višjih državnih tožilcev je imenovan na predlog generalnega državnega tožilca oziroma generalne državne tožilke (v nadaljnjem besedilu: generalnega državnega tožilca) Republike Slovenije. Člana komisije izmed strokovnjakov s področja medicine poškodb in s področja zdravstvenega varstva in zavarovanja sta imenovana na predlog ministra, pristojnega za zdravje. Član komisije izmed strokovnjakov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja je imenovan na predlog ministra, pristojnega za socialne zadeve.

(4)Predloge za imenovanje članov komisije pošljejo pristojni organi ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, najpozneje dva meseca pred potekom mandata komisije oziroma najpozneje v petnajstih dneh po predčasnem prenehanju mandata. Minister, pristojen za pravosodje, pošlje seznam predlaganih kandidatov za komisijo Vladi Republike Slovenije najpozneje en mesec pred potekom mandata komisije.

(5)Določbe o imenovanju predsednika in članov komisije veljajo tudi za njihove namestnike.

Predsednika in člana komisije ter njihove namestnike razreši Vlada Republike Slovenije pred potekom mandata zaradi:

-        prenehanja funkcije, ki je pogoj za imenovanje,

-        utemeljenega zaprosila predsednika, člana oziroma namestnika,

-        nerednega ali nevestnega opravljanja dela v komisiji.

(1)Komisija odloča o zahtevkih za odškodnino na sejah, ki jih sklicuje predsednik.

(2)Predsednik in člani komisije so upravičeni do sejnine in povračila dejanskih stroškov za sodelovanje pri delu komisije v znesku, ki ga določi minister, pristojen za pravosodje.

(3)Predsednika in člane komisije v njihovi odsotnosti nadomeščajo njihovi namestniki.

Ministrstvo, pristojno za pravosodje, opravlja za komisijo strokovne in administrativno-tehnične naloge.

(1)Policija daje informacije o možnostih in pogojih za uveljavljanje pravic po tem zakonu osebam, ki jih nameravajo uveljavljati.

(2)Na zahtevo osebe iz prejšnjega odstavka izda policija potrdilo o tem, da je bilo dejanje zaznano ali naznanjeno in obravnavano kot kaznivo dejanje. Vsebino potrdila določi minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.

(1)Ministrstvo, pristojno za pravosodje, skrbi za sodelovanje in izmenjavo podatkov med komisijo, policijo in pristojnimi organi drugih držav, ki so po predpisih teh držav pristojni za izvajanje nalog v postopkih za uveljavljanje odškodnine, in pomaga pri iskanju ustreznih rešitev za izvajanje določb tega zakona v čezmejnih primerih.

(2)Ministrstvo, pristojno za pravosodje, daje prosilcem osnovne informacije o možnostih in pogojih za uveljavljanje odškodnine, v skladu s priročnikom, ki ga sestavi Evropska komisija.

(3)Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je pristojno za prejem in posredovanje zahtev v čezmejnih primerih.

(1)Zahtevo za uveljavljanje odškodnine vloži prosilec pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje.

(2)Zahteva se vloži pisno na obrazcu, ki ga določi minister, pristojen za pravosodje.

(1)Zahteva mora vsebovati:

-        osebne podatke prosilca (osebno ime, datum in kraj rojstva, EMŠO oziroma za osebo, ki ni državljan Republike Slovenije, njen identifikacijski znak po predpisih njene države, državljanstvo, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, delovno mesto in naslov zaposlitve),

-        opis dejanja,

-        opis posledic dejanja,

-        navedbo vrste odškodnine, ki jo zahteva.

(2)Zahteva, vložena na podlagi drugega odstavka 7.a člena tega zakona, mora vsebovati podatke iz prve in četrte alineje prejšnjega odstavka.

(3)Zahteva mora biti vložena v slovenskem jeziku, če zakon ne določa drugače.

(1)Zahteva mora biti vložena najpozneje v šestih mesecih od dneva storitve dejanja, za katero se uveljavlja odškodnina.

(2)Če upravičenec zaradi telesnih poškodb ni sposoben vložiti zahteve v roku iz prejšnjega odstavka, mora zahtevo vložiti najpozneje v treh mesecih od dneva, ko so prenehali obstajati razlogi, zaradi katerih ni mogel vložiti zahteve, najpozneje pa v petih letih od dneva storitve dejanja.

(3)Zahteva na podlagi drugega odstavka 7.a člena tega zakona mora biti vložena v treh mesecih od prejema odločbe ali obvestila, da izvršba ni bila uspešna, če izvršba ni bila predlagana, pa v treh mesecih od prejema podatkov, iz katerih izhaja, da izvršba ni možna.

(1)Zahtevi morajo biti priložene naslednje listine:

-        potrdilo policije o zaznavi ali naznanitvi ter obravnavi kaznivega dejanja,

-        ustrezna zdravniška potrdila oziroma listine, ki izkazujejo, da je upravičenec utrpel telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolečine,

-        izjava upravičenca o uveljavljanju posameznih vrst škode, priznane s tem zakonom, iz drugih pravnih naslovov,

-        druge listine, ki dokazujejo obstoj pogojev po tem zakonu in upravičenec z njimi razpolaga.

(2)K zahtevi, vloženi na podlagi drugega odstavka 7.a člena tega zakona, morajo biti poleg listin iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka, priloženi tudi:

-        izvod sodbe,

-        izvod sklepa o izvršbi in dokazila, da izvršba ni bila uspešna, oziroma dokazila, da izvršba ni možna.

(3)Listine iz prejšnjega odstavka morajo biti v izvirniku ali overjenem prepisu.

(4)Listini, sestavljeni v tujem jeziku, mora biti priložen overjen prevod.

(1)Zahtevo, ki ni pravočasna, in zahtevo, ki je nepopolna ali nerazumljiva, pa prosilec pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi, zavrže predsednik komisije.

(2)Rok za odpravo pomanjkljivosti v nepopolni ali nerazumljivi zahtevi, ki ga določi predsednik komisije, ne sme biti krajši od 30 dni.

(1)Komisija o zahtevi veljavno odloča na seji, če so navzoči predsednik ali njegov namestnik in vsi člani ali njihovi namestniki. Komisija odloča z večino glasov.

(2)O priznanju odškodnine odloči komisija z odločbo. Odločbo mora izdati v 90 dneh od dneva prejema popolne zahteve.

(3)Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.

(4)Če se prosilec po vročitvi odločbe pisno ali ustno na zapisnik pri ministrstvu odpove pravici do vložitve tožbe v upravnem sporu, postane odločba pravnomočna z dnem, ko se prosilec odpove tej pravici.

(5)Pravnomočna odločba o priznanju odškodnine se pošlje Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije.

(6)Če je priznana odškodnina otroku, komisija del vsebine odločbe, ki se nanaša na varstvo otrokove koristi, posreduje tudi pristojnemu centru za socialno delo, ki poskrbi, da se odškodnina uporabi v korist otroka, posredovane podatke pa lahko uporabi za uvedbo drugih ukrepov v skladu z zakonom.

(1)Upravljavci zbirk osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki razpolagajo s podatki o okoliščinah in dejstvih, pomembnimi za odločitev, morajo komisiji na njeno pisno zahtevo te podatke brezplačno posredovati.

(2)Podatke o okoliščinah in dejstvih, ki so pomembni za odločitev, lahko komisiji na podlagi pisnega zaprosila prostovoljno posredujejo tudi posamezniki, ki z njimi razpolagajo.

(3)Dostop do vsebine ovadbe, njenih prilog, poročil državnemu tožilstvu, obtožnih aktov in sodnih odločb, s katerimi za potrebe odločanja razpolaga komisija, imajo le člani komisije, oškodovanec ali njegov zakoniti zastopnik, pooblaščenec ter pristojni državni organi.

(1)V tujem čezmejnem primeru lahko prosilec zahtevo za uveljavljanje odškodnine vloži pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje.

(2)Ministrstvo, pristojno za pravosodje, pošlje zahtevo skupaj s prilogami pristojnemu organu države, od katere prosilec zahteva odškodnino.

(3)Zahteva iz prejšnjega odstavka se pošlje na standardnem obrazcu, ki ga določi Komisija Evropskih skupnosti.

(4)Če organ, ki je v drugi državi pristojen za odločanje, zaprosi, da se v Republiki Sloveniji opravi zaslišanje prosilca, priče ali izvedenca, opravi zaslišanje ministrstvo, pristojno za pravosodje.

(5)Če organ, ki je v drugi državi pristojen za odločanje, zaprosi, da se opravi zaslišanje z uporabo tehničnih sredstev, se tako zaslišanje opravi v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za pravosodje, če oseba, ki naj bo zaslišana, privoli v takšno zaslišanje.

(1)Ministrstvo, pristojno za pravosodje, ob prejemu zahteve od pristojnega organa druge države članice Evropske unije temu organu in prosilcu najpozneje v 30 dneh sporoči ime osebe za stike, potrdilo o prejemu zahteve in, če je možno, tudi približno navedbo časa, v katerem bo o zahtevi odločeno.

(2)Če ministrstvo, pristojno za pravosodje, od pristojnega organa druge države članice Evropske unije prejme zahtevo, ki ni poslana na standardnem obrazcu, ki ga določi Komisija Evropskih skupnosti, vrne zahtevo organu, od katerega jo je prejelo.

(3)Če zahteva in priložene listine niso v slovenskem jeziku, jih ministrstvo, pristojno za pravosodje, vrne prosilcu oziroma organu, od katerega je zahtevo prejelo, skupaj s poukom o uporabi slovenskega jezika v skladu z 28. in 30. členom tega zakona.

(4)Če v domačem čezmejnem primeru komisija ugotovi, da je zaradi odločitve v zadevi treba opraviti posamezna dejanja, kot so zaslišanje prosilca, priče ali izvedenca, lahko zaprosi organ, ki je pristojen za opravo teh dejanj v državi članici Evropske unije, v kateri je prosilec vložil zahtevo za odškodnino, da opravi ta dejanja.

(5)Zaslišanje, ki je potrebno v tem postopku, se lahko opravi tudi z uporabo tehničnih sredstev. Tehnična sredstva obsegajo zlasti računalniško tehnologijo, elektronsko komunikacijsko omrežje ter druge pripomočke za prenos slike in glasu.

(6)Zaslišanje iz prejšnjega odstavka opravi predsednik komisije ali član komisije, ki ga za to pooblasti predsednik komisije.

(7)Odločbo komisije pošlje ministrstvo, pristojno za pravosodje, prosilcu in pristojnemu organu druge države na standardnem obrazcu, ki ga določi Komisija Evropskih skupnosti.

(1)Sredstva za izplačilo odškodnin po tem zakonu in sredstva za delo komisije iz 20. člena tega zakona se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije v okviru finančnega načrta Državnega pravobranilstva Republike Slovenije.

(2)Način vplačil sredstev v proračun, pridobljenih iz naslova prehoda terjatev, povrnitve neupravičeno pridobljenih sredstev na podlagi tega zakona in sredstev, pridobljenih na podlagi odloženega pregona v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, predpiše minister, pristojen za finance.

(1)Zaradi odločanja in izvajanja drugih pristojnosti po tem zakonu vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, evidenco o prosilcih in izdanih odločbah o odškodninah.

(2)Evidenca se vodi po posameznih zadevah tako, da ima vsaka zadeva svojo zaporedno številko in svojo opravilno številko.

(3)Zaporedna številka se vodi v evidenci z arabskimi številkami po vrstnem redu.

(4)Opravilna številka posamezne zadeve je številka, ki jo zadeva prejme ob vložitvi in je skladna z notranjimi akti ministrstva, pristojnega za pravosodje. Opravilni številki je dodana tudi zaporedna številka vpisnika.

(5)Evidenca se lahko vodi tudi računalniško.

Evidenca o prosilcih in izdanih odločbah o odškodninah obsega:

1.podatke o prosilcih:

-  osebno ime;

-  EMŠO oziroma rojstni datum in spol, če EMŠO ni določen;

-  kraj rojstva;

-  stalno prebivališče;

-  državljanstvo.

2.podatke o izdanih odločbah:

-  zaporedna številka zadeve in opravilna številka;

-  datum vložitve zahteve;

-  vrsta odločbe;

-  vrsta kaznivega dejanja, ki je podlaga za uveljavljanje zahtevka;

-  datum izdaje odločbe;

-  datum pravnomočnosti odločbe o priznanju odškodnine;

-  višina izplačane odškodnine;

-  datum izplačila odškodnine;

-  oznaka, ali je sprožen upravni spor;

-  podatki o uveljavljanju zahtevkov na podlagi 40. in 41. člena tega zakona.

Podatki v evidenci o prosilcih in podatki v evidenci o izdanih odločbah iz 38. člena tega zakona se hranijo trajno.

Terjatve upravičenca proti storilcu nasilnega naklepnega dejanja preidejo do višine odškodnine, priznane po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu (subrogacija). S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do storilca nasilnega naklepnega dejanja v položaj upravičenca kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o priznanju odškodnine po tem zakonu.

Republika Slovenija ima pravico zahtevati vrnitev sredstev, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, izplačanih po tem zakonu, če so bile pravice pridobljene na podlagi neresničnih podatkov oziroma če upravičenec ni sporočil komisiji dejstev, ki vplivajo na pridobitev pravic po tem zakonu. Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj – ZOZKD (Uradni list RS, št. 101/05) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

(1)Upravičenci lahko uveljavljajo odškodnino po tem zakonu tudi za dejanja, storjena v obdobju od 1. julija 2005 do začetka uveljavitve tega zakona.

(2)Za dejanja iz prejšnjega odstavka začne teči rok za vložitev zahteve iz 29. člena tega zakona 1. januarja 2006.

Predstojniki posameznih organov morajo predlagati člane komisije in njihove namestnike v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona. Ko minister, pristojen za pravosodje, prejme predloge za imenovanje članov, pošlje seznam predlaganih kandidatov Vladi Republike Slovenije. Predsednik komisije skliče prvo sejo najpozneje v enem mesecu po imenovanju komisije.

Do uvedbe eura kot denarne enote v Republiki Slovenije se višina odškodnine odmeri v tolarjih. Omejitve višine odškodnin iz tega zakona se upoštevajo tako, da se preračunajo v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izdaje odločbe.

(1)Minister, pristojen za pravosodje, izda predpis iz drugega odstavka 23. člena in drugega odstavka 27. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, izda predpis iz drugega odstavka 9. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(3)Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, izda predpis iz drugega odstavka 25. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(4)Minister, pristojen za finance, izda predpis iz drugega odstavka 36. člena tega zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2006.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj – ZOZKD-A (Uradni list RS, št. 86/10) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 19. člen Pristojni minister uskladi podzakonski predpis iz tretjega odstavka 9. člena, drugega odstavka 25. člena in drugega odstavka 27. člena zakona z določbami tega zakona v enem mesecu po njegovi uveljavitvi. Postopki, začeti pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih. 20. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2011.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj – ZOZKD-B (Uradni list RS, št. 76/23) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 6. člen Minister, pristojen za pravosodje, uskladi predpis iz drugega odstavka 27. člena zakona s spremenjenimi določbami zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. 7. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.