iuris
§ zakonZakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj · ZOZKD · velja od 12. 11. 2005

9. člen ZOZKD

Odškodnina za telesne bolečine ali okvaro zdravja

Sodna praksa: 5 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 3. 2023Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba I U 552/2021-10Upravno sodišče RS · 2023

    Iz ugotovljenega dejanskega stanja po presoji sodišča izhaja, da tožnikovega primera v skladu s Pravilnikom o značilnih poškodbah za določanje odškodnine za telesne bolečine ali okvaro zdravja žrtvam kaznivih dejanj ni mogoče opredeliti kot lahek primer. Iz 9. in 10. člena ZOZKD jasno izhaja, da je odškodnino za duševne bolečine treba razlikovati od odškodnine za telesne bolečine, odškodnino za kršitev dostojanstva (osebnosti) pa od ostalih oblik odškodnine za duševne bolečine. Stališče toženke, da je odškodnina za kršitev dostojanstva (osebnosti) v konkretnem primeru že zajeta v odškodnini za telesne bolečine oz. odškodnini za duševne bolečine zaradi skaženosti, je tako že samo po sebi materialnopravno zmotno.

  • UPRS Sodba I U 1488/2018-11Upravno sodišče RS · 2020

    Namen ZOZKD je, ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/80/ES z dne 29. 4. 2004, določiti minimalne standarde za zaščito žrtev naklepnih kaznivih dejanj in s tem osebam v državi, kjer je bilo tako dejanje storjeno, ob v tem zakonu določenih pogojih in omejitvah, omogočiti uveljavljanje in priznanje odškodnine za povzročeno škodo.

  • UPRS sodba I U 1594/2015Upravno sodišče RS · 2017

    Tožnik utemeljeno uveljavlja tožbeni očitek absolutne bistvene kršitve pravil postopka, kolikor očita, da se v konkretnem primeru ni ravnalo po pravilih postopka, ker tožniku ni bila dana možnost, da se, preden je bila izdana odločba, izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za sprejeto odločitev.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 12. 7. 2023
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 26. 10. 2010 · trenutno
  2. 4. 11. 2005 – 25. 10. 2010

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

5 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 3. 2023
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–5 od 5
  • UPRS Sodba I U 552/2021-10
    Upravno sodišče RS · 9. 3. 2023

    Iz ugotovljenega dejanskega stanja po presoji sodišča izhaja, da tožnikovega primera v skladu s Pravilnikom o značilnih poškodbah za določanje odškodnine za telesne bolečine ali okvaro zdravja žrtvam kaznivih dejanj ni mogoče opredeliti kot lahek primer. Iz 9. in 10. člena ZOZKD jasno izhaja, da je odškodnino za duševne bolečine treba razlikovati od odškodnine za telesne bolečine, odškodnino za kršitev dostojanstva (osebnosti) pa od ostalih oblik odškodnine za duševne bolečine. Stališče toženke, da je odškodnina za kršitev dostojanstva (osebnosti) v konkretnem primeru že zajeta v odškodnini za telesne bolečine oz. odškodnini za duševne bolečine zaradi skaženosti, je tako že samo po sebi materialnopravno zmotno.

  • UPRS Sodba I U 1488/2018-11
    Upravno sodišče RS · 14. 5. 2020

    Namen ZOZKD je, ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/80/ES z dne 29. 4. 2004, določiti minimalne standarde za zaščito žrtev naklepnih kaznivih dejanj in s tem osebam v državi, kjer je bilo tako dejanje storjeno, ob v tem zakonu določenih pogojih in omejitvah, omogočiti uveljavljanje in priznanje odškodnine za povzročeno škodo.

  • UPRS sodba I U 1594/2015
    Upravno sodišče RS · 15. 2. 2017

    Tožnik utemeljeno uveljavlja tožbeni očitek absolutne bistvene kršitve pravil postopka, kolikor očita, da se v konkretnem primeru ni ravnalo po pravilih postopka, ker tožniku ni bila dana možnost, da se, preden je bila izdana odločba, izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za sprejeto odločitev.

  • UPRS sodba IV U 130/2014
    Upravno sodišče RS · 22. 1. 2015

    Za telesne bolečine za srednje hude primere je mogoče priznati odškodnino med 100 in 1.000 EUR. Pristojna komisija je tožniku iz tega naslova odmerila 250 EUR, kar je upoštevaje kriterije iz prvega odstavka 9. člena ZOZKD, to je glede na okoliščine primera, stopnjo in trajanje bolečin ter trajanje zdravljenja, nasploh primerna in pravična odškodnina, predvsem zato, ker so vse nevšečnosti, ki jih je tožnik doživel v času zdravljenja te poškodbe, že zajete v sami opredelitvi poškodbe. Tožnik svojo zahtevo za priznanje odškodnine za duševne bolečine utemeljuje z navedbo, da je prišlo do poškodbe živca na levem delu obnosne kosti, zaradi česar ne čuti zgornje leve čeljusti oziroma dlesni od 1. do 8. zoba ter navedbo, da ima težave tudi z dihanjem skozi levo nosnico, kar pa po presoji sodišča ne utemeljuje nobene od stopenj priznanih duševnih bolečin na podlagi 10. člena ZOZKD.

  • UPRS sodba U 357/2008
    Upravno sodišče RS · 2. 6. 2010besedilo 2005–2010

    Tožnik v tožbi zgolj pavšalno in nekonkretizirano navaja, da po nezgodi ne more več opravljati dela, ki ga je opravljal prej, vendar pa ne pojasni niti, katero je to delo, ki ga po nezgodi ne opravlja več, niti, kako se to v njegovem življenju po nezgodi odraža, zato je njegov odškodninski zahtevek iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti pravilno zavrnjen. ZOZKD vrste priznane škode po tem zakonu taksativno našteva v 8. členu, med njimi pa škode zaradi strahu ni. Ker je na podlagi ZOZKD mogoče priznati le odškodnino za tiste vrste škode, ki jo zakon kot podlago za prisojo odškodnine priznava, je tudi zahtevek iz naslova odškodnine za strah pravilno zavrnjen.