2. člen ZOZKD
Pomen izrazov
Izrazi, ki se uporabljajo v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
- žrtev je oseba, ki je zaradi nasilnega naklepnega dejanja utrpela škodo, priznano po tem zakonu;
- svojci so osebe, ki jih je umrli preživljal, in osebe, ki so imele po zakonu pravico zahtevati od njega preživljanje;
- nasilno naklepno dejanje je dejanje, storjeno z neposrednim napadom na življenje in telo, z uporabo sile ali kršitvijo spolne nedotakljivosti in za katero se sme po kazenskem zakoniku izreči kazen enega ali več let zapora;
- žrtev nasilja v družini je družinski član po zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, in proti kateremu je drugi družinski član storil nasilno naklepno dejanje;
- otrok je oseba, ki v času storitve naklepnega kaznivega dejanja še ni dopolnila 18 let;
- invalid je oseba, za katero je ugotovljeno, da ji je v času storitve kaznivega dejanja priznana invalidnost v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo invalidov;
- čezmejni primeri so domači in tuji čezmejni primeri;
- domači čezmejni primer je primer, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije in je za odločanje o pravici do odškodnine po tem zakonu pristojna komisija iz 20. člena tega zakona, zahtevo pa vloži oseba pri pristojnem organu v drugi državi članici Evropske unije;
- tuji čezmejni primer je primer, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi članici Evropske unije in je za odločanje o pravici do odškodnine pristojen organ te države, zahtevo pa vloži oseba, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
- prosilec oziroma prosilka (v nadaljnjem besedilu: prosilec) je posameznik, ki vloži zahtevo za odškodnino po tem zakonu;
- komisija je Komisija Vlade Republike Slovenije za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.
- UPRS Sodba III U 26/2022-15Upravno sodišče RS · 2025
Pravica do izvedbe dokazov je sestavni del pravice do izjave strank v postopku, zagotovljene v okviru 22. člena Ustave. V 22. členu Ustave zagotovljena pravica do enakega varstva pravic ne zavezuje zgolj sodišča, temveč tudi druge državne organe, organe lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil. Ta ustavna določba se na zakonski ravni odraža tudi v določbah ZUP; 9. in 146. člen.
- UPRS Sodba III U 292/2019-18Upravno sodišče RS · 2022
ZOZKD v prvem odstavku 42. člena izrecno določa, da lahko upravičenci uveljavljajo odškodnino po tem zakonu tudi za dejanja, storjena v obdobju od 1. julija 2005 do začetka uveljavitve tega zakona. Iz navedene zakonske določbe tako jasno izhaja zakonsko pravilo, da odškodnine po tem zakonu ni mogoče uveljavljati za nasilna naklepna dejanja, ki so bila storjena pred 1. julijem 2005.
- UPRS Sodba I U 1719/2016-23Upravno sodišče RS · 2018
Tožena stranka je pred izdajo odločbe tožnici poslala listine, pridobljene v upravnem postopku, ni pa jo seznanila s svojimi stališči o tem, da naj bi bile njene težave zgolj prehodne narave in da ji zaradi tega ta vrsta odškodnine ne pripada. Tožnica namreč v svojem zahtevku ni zatrjevala, da bi bile težave zgolj prehodne narave, ampak iz njenega zahtevka smiselno izhaja, da je morala svoje življenje v celoti prilagoditi situaciji, povzročeni s strani storilca. Razen tega sodišče meni, da je o tovrstni škodi glede na okoliščine konkretnega primera težko odločiti, ne da bi bil izveden tudi vsaj dokaz z zaslišanjem stranke.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: pojmi 11Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 2. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba III U 26/2022-15Upravno sodišče RS · 13. 2. 2025
Pravica do izvedbe dokazov je sestavni del pravice do izjave strank v postopku, zagotovljene v okviru 22. člena Ustave. V 22. členu Ustave zagotovljena pravica do enakega varstva pravic ne zavezuje zgolj sodišča, temveč tudi druge državne organe, organe lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil. Ta ustavna določba se na zakonski ravni odraža tudi v določbah ZUP; 9. in 146. člen.
- UPRS Sodba III U 292/2019-18Upravno sodišče RS · 28. 6. 2022
ZOZKD v prvem odstavku 42. člena izrecno določa, da lahko upravičenci uveljavljajo odškodnino po tem zakonu tudi za dejanja, storjena v obdobju od 1. julija 2005 do začetka uveljavitve tega zakona. Iz navedene zakonske določbe tako jasno izhaja zakonsko pravilo, da odškodnine po tem zakonu ni mogoče uveljavljati za nasilna naklepna dejanja, ki so bila storjena pred 1. julijem 2005.
- UPRS Sodba I U 1719/2016-23Upravno sodišče RS · 10. 1. 2018
Tožena stranka je pred izdajo odločbe tožnici poslala listine, pridobljene v upravnem postopku, ni pa jo seznanila s svojimi stališči o tem, da naj bi bile njene težave zgolj prehodne narave in da ji zaradi tega ta vrsta odškodnine ne pripada. Tožnica namreč v svojem zahtevku ni zatrjevala, da bi bile težave zgolj prehodne narave, ampak iz njenega zahtevka smiselno izhaja, da je morala svoje življenje v celoti prilagoditi situaciji, povzročeni s strani storilca. Razen tega sodišče meni, da je o tovrstni škodi glede na okoliščine konkretnega primera težko odločiti, ne da bi bil izveden tudi vsaj dokaz z zaslišanjem stranke.
- UPRS sodba II U 429/2014Upravno sodišče RS · 2. 9. 2015
Preživninska dolžnost enega zakonca do drugega je po ZZZDR pogojena z okoliščino, da zakonec ni zaposlen ter mu v zvezi s tem tudi ni mogoče pripisati kakšne krivde. Ker je tožnica zaposlena, po ZOZKD ne izpolnjuje pogojev za priznanje svojca žrtve kaznivega dejanja. Zato tudi ni upravičena do plačila odškodnine, ki jo predvideva ZOZKD.
- UPRS sodba I U 376/2012Upravno sodišče RS · 10. 7. 2013
Iz opisa kaznivega dejanja ne izhaja, da bi storilec zoper prosilko uporabil silo ali na njo izvršil neposreden napad na življenje in telo. To pa je okoliščina, ki je za odločitev v zadevi pomembna. Posledično to pomeni, da tožnica ni bila žrtev nasilnega naklepnega dejanja.
- UPRS sodba II U 116/2009Upravno sodišče RS · 17. 11. 2010
Ker je tožnik utrpel škodo zaradi dejanja, za katero po KZ-1 ni mogoče izreči kazni zapora nad eno leto, po ZOZKD niso izpolnjeni pogoji za priznanje odškodnine.