29. člen ZOZKD
Rok za vložitev zahteve
(1)Zahteva mora biti vložena najpozneje v šestih mesecih od dneva storitve dejanja, za katero se uveljavlja odškodnina.
(2)Če upravičenec zaradi telesnih poškodb ni sposoben vložiti zahteve v roku iz prejšnjega odstavka, mora zahtevo vložiti najpozneje v treh mesecih od dneva, ko so prenehali obstajati razlogi, zaradi katerih ni mogel vložiti zahteve, najpozneje pa v petih letih od dneva storitve dejanja.
(3)Zahteva na podlagi drugega odstavka 7.a člena tega zakona mora biti vložena v treh mesecih od prejema odločbe ali obvestila, da izvršba ni bila uspešna, če izvršba ni bila predlagana, pa v treh mesecih od prejema podatkov, iz katerih izhaja, da izvršba ni možna.
- UPRS Sodba III U 292/2019-18Upravno sodišče RS · 2022
ZOZKD v prvem odstavku 42. člena izrecno določa, da lahko upravičenci uveljavljajo odškodnino po tem zakonu tudi za dejanja, storjena v obdobju od 1. julija 2005 do začetka uveljavitve tega zakona. Iz navedene zakonske določbe tako jasno izhaja zakonsko pravilo, da odškodnine po tem zakonu ni mogoče uveljavljati za nasilna naklepna dejanja, ki so bila storjena pred 1. julijem 2005.
- UPRS Sodba I U 1380/2018-11Upravno sodišče RS · 2019
Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti glede okoliščine, ki je glede na pravno podlago za odločanje (29. člen ZOZKD) bistvena za odločitev. Taka kršitev pravil postopka se po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP vedno šteje za bistveno.
- UPRS Sodba I U 610/2018-8Upravno sodišče RS · 2019
Tožnik v roku iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD ni mogel uspešno uveljavljati odškodnine po tem zakonu, saj za to niso bili izkazani materialni pogoji iz sedme alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona, in je šele kasneje (po poteku roka iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD) izvedel, da od storilca dejanja ne bo mogel prejeti izplačila odškodnine za priznano škodo, zato je treba pravno praznino napolniti tako, da je treba tudi v primeru, kot je obravnavni, za vložitev zahteve upoštevati rok iz tretjega odstavka 29. člena ZOZKD, to je, da mora biti vložena v treh mesecih od datuma, ko je za navedeno okoliščino izvedel.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 6. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba III U 292/2019-18Upravno sodišče RS · 28. 6. 2022besedilo 2010–2023
ZOZKD v prvem odstavku 42. člena izrecno določa, da lahko upravičenci uveljavljajo odškodnino po tem zakonu tudi za dejanja, storjena v obdobju od 1. julija 2005 do začetka uveljavitve tega zakona. Iz navedene zakonske določbe tako jasno izhaja zakonsko pravilo, da odškodnine po tem zakonu ni mogoče uveljavljati za nasilna naklepna dejanja, ki so bila storjena pred 1. julijem 2005.
- UPRS Sodba I U 1380/2018-11Upravno sodišče RS · 21. 11. 2019besedilo 2010–2023
Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti glede okoliščine, ki je glede na pravno podlago za odločanje (29. člen ZOZKD) bistvena za odločitev. Taka kršitev pravil postopka se po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP vedno šteje za bistveno.
- UPRS Sodba I U 610/2018-8Upravno sodišče RS · 21. 2. 2019besedilo 2010–2023
Tožnik v roku iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD ni mogel uspešno uveljavljati odškodnine po tem zakonu, saj za to niso bili izkazani materialni pogoji iz sedme alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona, in je šele kasneje (po poteku roka iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD) izvedel, da od storilca dejanja ne bo mogel prejeti izplačila odškodnine za priznano škodo, zato je treba pravno praznino napolniti tako, da je treba tudi v primeru, kot je obravnavni, za vložitev zahteve upoštevati rok iz tretjega odstavka 29. člena ZOZKD, to je, da mora biti vložena v treh mesecih od datuma, ko je za navedeno okoliščino izvedel.
- VSRS Sklep X Ips 459/2008Vrhovno sodišče RS · 10. 11. 2010besedilo 2010–2023
Ker je določba drugega odstavka 29. člena ZOZKD tako jasna, da ne potrebuje dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava. Zato vprašanje razlage citirane določbe po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. S sklicevanjem na listine, ki jih je priložil prošnji za oprostitev plačila sodnih taks pred sodiščem prve stopnje (četudi je sodišče prve stopnje njegovi prošnji ugodilo in ga oprostilo sodnih taks), po presoji Vrhovnega sodišča revident ni izkazal, da so zanj nastale zelo hude posledice prav zaradi odločitve, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.