iuris
§ zakonZakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj · ZOZKD · velja od 12. 11. 2005

29. člen ZOZKD

Rok za vložitev zahteve

Sodna praksa: 4 odločbe navajajo ta člen · zadnja 28. 6. 2022Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba III U 292/2019-18Upravno sodišče RS · 2022

    ZOZKD v prvem odstavku 42. člena izrecno določa, da lahko upravičenci uveljavljajo odškodnino po tem zakonu tudi za dejanja, storjena v obdobju od 1. julija 2005 do začetka uveljavitve tega zakona. Iz navedene zakonske določbe tako jasno izhaja zakonsko pravilo, da odškodnine po tem zakonu ni mogoče uveljavljati za nasilna naklepna dejanja, ki so bila storjena pred 1. julijem 2005.

  • UPRS Sodba I U 1380/2018-11Upravno sodišče RS · 2019

    Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti glede okoliščine, ki je glede na pravno podlago za odločanje (29. člen ZOZKD) bistvena za odločitev. Taka kršitev pravil postopka se po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP vedno šteje za bistveno.

  • UPRS Sodba I U 610/2018-8Upravno sodišče RS · 2019

    Tožnik v roku iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD ni mogel uspešno uveljavljati odškodnine po tem zakonu, saj za to niso bili izkazani materialni pogoji iz sedme alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona, in je šele kasneje (po poteku roka iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD) izvedel, da od storilca dejanja ne bo mogel prejeti izplačila odškodnine za priznano škodo, zato je treba pravno praznino napolniti tako, da je treba tudi v primeru, kot je obravnavni, za vložitev zahteve upoštevati rok iz tretjega odstavka 29. člena ZOZKD, to je, da mora biti vložena v treh mesecih od datuma, ko je za navedeno okoliščino izvedel.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 12. 7. 2023
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Različice besedila · 3
  1. od 19. 7. 2023 · trenutno
  2. 26. 10. 2010 – 18. 7. 2023
  3. 4. 11. 2005 – 25. 10. 2010

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

4 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 6. 2022
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–4 od 4
  • UPRS Sodba III U 292/2019-18
    Upravno sodišče RS · 28. 6. 2022besedilo 2010–2023

    ZOZKD v prvem odstavku 42. člena izrecno določa, da lahko upravičenci uveljavljajo odškodnino po tem zakonu tudi za dejanja, storjena v obdobju od 1. julija 2005 do začetka uveljavitve tega zakona. Iz navedene zakonske določbe tako jasno izhaja zakonsko pravilo, da odškodnine po tem zakonu ni mogoče uveljavljati za nasilna naklepna dejanja, ki so bila storjena pred 1. julijem 2005.

  • UPRS Sodba I U 1380/2018-11
    Upravno sodišče RS · 21. 11. 2019besedilo 2010–2023

    Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti glede okoliščine, ki je glede na pravno podlago za odločanje (29. člen ZOZKD) bistvena za odločitev. Taka kršitev pravil postopka se po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP vedno šteje za bistveno.

  • UPRS Sodba I U 610/2018-8
    Upravno sodišče RS · 21. 2. 2019besedilo 2010–2023

    Tožnik v roku iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD ni mogel uspešno uveljavljati odškodnine po tem zakonu, saj za to niso bili izkazani materialni pogoji iz sedme alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona, in je šele kasneje (po poteku roka iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD) izvedel, da od storilca dejanja ne bo mogel prejeti izplačila odškodnine za priznano škodo, zato je treba pravno praznino napolniti tako, da je treba tudi v primeru, kot je obravnavni, za vložitev zahteve upoštevati rok iz tretjega odstavka 29. člena ZOZKD, to je, da mora biti vložena v treh mesecih od datuma, ko je za navedeno okoliščino izvedel.

  • VSRS Sklep X Ips 459/2008
    Vrhovno sodišče RS · 10. 11. 2010besedilo 2010–2023

    Ker je določba drugega odstavka 29. člena ZOZKD tako jasna, da ne potrebuje dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava. Zato vprašanje razlage citirane določbe po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. S sklicevanjem na listine, ki jih je priložil prošnji za oprostitev plačila sodnih taks pred sodiščem prve stopnje (četudi je sodišče prve stopnje njegovi prošnji ugodilo in ga oprostilo sodnih taks), po presoji Vrhovnega sodišča revident ni izkazal, da so zanj nastale zelo hude posledice prav zaradi odločitve, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.