7. člen ZOZKD
Domneva neplačevitosti
Domneva se, da storilec ne bo mogel izplačati odškodnine v naslednjih primerih:
- če storilec ostane neznan v treh mesecih od zaznave ali naznanitve dejanja in se ga do odločanja komisije ne odkrije ali če storilca ni mogoče preganjati;
- če je upravičenec otrok, invalid ali žrtev nasilja v družini;
- če gre za domač čezmejni primer.
- UPRS Sodba III U 292/2019-18Upravno sodišče RS · 2022
ZOZKD v prvem odstavku 42. člena izrecno določa, da lahko upravičenci uveljavljajo odškodnino po tem zakonu tudi za dejanja, storjena v obdobju od 1. julija 2005 do začetka uveljavitve tega zakona. Iz navedene zakonske določbe tako jasno izhaja zakonsko pravilo, da odškodnine po tem zakonu ni mogoče uveljavljati za nasilna naklepna dejanja, ki so bila storjena pred 1. julijem 2005.
- UPRS Sodba I U 1719/2016-23Upravno sodišče RS · 2018
Tožena stranka je pred izdajo odločbe tožnici poslala listine, pridobljene v upravnem postopku, ni pa jo seznanila s svojimi stališči o tem, da naj bi bile njene težave zgolj prehodne narave in da ji zaradi tega ta vrsta odškodnine ne pripada. Tožnica namreč v svojem zahtevku ni zatrjevala, da bi bile težave zgolj prehodne narave, ampak iz njenega zahtevka smiselno izhaja, da je morala svoje življenje v celoti prilagoditi situaciji, povzročeni s strani storilca. Razen tega sodišče meni, da je o tovrstni škodi glede na okoliščine konkretnega primera težko odločiti, ne da bi bil izveden tudi vsaj dokaz z zaslišanjem stranke.
- UPRS sodba I U 41/2015Upravno sodišče RS · 2015
V ponovnem postopku bo morala tožena stranka najprej pravilno in popolno ugotovitvi dejansko stanje glede obstoja tožničinih duševnih bolečin kot žrtve kaznivega dejanja. Po potrebi bo za ugotovitev duševnih bolečin morala postaviti izvedenca. Šele potem bo lahko ponovno odločila o tem, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje odškodnine kot žrtev kaznivega dejanja. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka tožnico seznaniti z vsemi zbranimi dokazi in ji, zaradi varstva njenih pravic in z zakonom zavarovane koristi, dati možnost, da se izjasni o dejstvih, pomembnih za odločitev, v skladu z določbami ZUP.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 6. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba III U 292/2019-18Upravno sodišče RS · 28. 6. 2022
ZOZKD v prvem odstavku 42. člena izrecno določa, da lahko upravičenci uveljavljajo odškodnino po tem zakonu tudi za dejanja, storjena v obdobju od 1. julija 2005 do začetka uveljavitve tega zakona. Iz navedene zakonske določbe tako jasno izhaja zakonsko pravilo, da odškodnine po tem zakonu ni mogoče uveljavljati za nasilna naklepna dejanja, ki so bila storjena pred 1. julijem 2005.
- UPRS Sodba I U 1719/2016-23Upravno sodišče RS · 10. 1. 2018
Tožena stranka je pred izdajo odločbe tožnici poslala listine, pridobljene v upravnem postopku, ni pa jo seznanila s svojimi stališči o tem, da naj bi bile njene težave zgolj prehodne narave in da ji zaradi tega ta vrsta odškodnine ne pripada. Tožnica namreč v svojem zahtevku ni zatrjevala, da bi bile težave zgolj prehodne narave, ampak iz njenega zahtevka smiselno izhaja, da je morala svoje življenje v celoti prilagoditi situaciji, povzročeni s strani storilca. Razen tega sodišče meni, da je o tovrstni škodi glede na okoliščine konkretnega primera težko odločiti, ne da bi bil izveden tudi vsaj dokaz z zaslišanjem stranke.
- UPRS sodba I U 41/2015Upravno sodišče RS · 3. 11. 2015
V ponovnem postopku bo morala tožena stranka najprej pravilno in popolno ugotovitvi dejansko stanje glede obstoja tožničinih duševnih bolečin kot žrtve kaznivega dejanja. Po potrebi bo za ugotovitev duševnih bolečin morala postaviti izvedenca. Šele potem bo lahko ponovno odločila o tem, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje odškodnine kot žrtev kaznivega dejanja. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka tožnico seznaniti z vsemi zbranimi dokazi in ji, zaradi varstva njenih pravic in z zakonom zavarovane koristi, dati možnost, da se izjasni o dejstvih, pomembnih za odločitev, v skladu z določbami ZUP.
- UPRS sodba IV U 132/2014Upravno sodišče RS · 12. 2. 2015
Izpodbijana odločba temelji na dveh razlogih odklonitve odškodnine, in sicer da kljub temu, da je državno tožilstvo odstopilo od pregona, ker je ugotovilo, da storilec v času storitve ni bil prišteven, kazenski postopek še ni končan, saj sta pregon prevzela oškodovanca kot tožilca, prav tako pa domneva neplačevitosti ne more veljati zgolj zaradi predvidevanja, da bo storilec pobegnil v tujino in ga v Sloveniji ne bo mogoče preganjati. Navedeni prvi razlog temelji na prvi alinei prvega odstavka 7. člena ZOZKD in je po presoji sodišča že zadosten razlog za odklonitev odškodninskega zahtevka tožniku.