73. člen ZGO-1-UPB1

Predlog se zavrne.

Poseg v pravni interes (tožnica je gradnjo financirala v pričakovanju odobrenih, nato pa neizplačanih sredstev) še ne pomeni protipravnosti. Stališče, da je izkazana dovoljenost gradnje pogoj tudi za izplačilo, ne le za odobritev nepovratnih sredstev, je znotraj okvira pravne dopustnosti. Z njim upravni organ ni nerazumno, arbitrarno ali celo namerno odstopil od jasne materialnopravne določbe. Ravnanje agencije z izdano odločbo ni preraslo v protipravno ravnanje. Sodišče prve stopnje se je v okviru razlogov izpodbijane sodbe dovolj jasno opredelilo do tožbene navedbe, da je agencija od tožnice zahtevala nemogoče (saj ob pravnomočnem gradbenem dovoljenju in pridobljenem uporabnem dovoljenju ne bi več mogla zaprositi za izdajo novega gradbenega dovoljenja za isti objekt). Drugačen pritožbeni očitek ni utemeljen. Ker tožnica ni vložila vloge za izdajo novega gradbenega dovoljenja, oziroma ker pristojni upravni organ o takšni vlogi ni odločal (ni mogel odločati), je šteti, da tožnica ni dokazala, da sploh ne bi mogla pridobiti novega gradbenega dovoljenja. Povedano drugače: ni dokazala, da bi agencija izplačilo nepovratnih sredstev pogojevala z nemogočim pogojem. S tem, ko ni

Objekta, ki je zgrajen v nasprotju z upravnim dovoljenjem, ni mogoče ločevati na del, ki je skladen z gradbenim dovoljenjem in del, ki ga predstavljajo sporna nadzidava in rekonstrukcija, kar želita tožnika s spremenjenim zahtevkom legalizirati. Z zavrnitvijo predlagane zahteve za spremembo gradbenega dovoljenja v pravnomočnost prvotno izdanega ni bilo poseženo. Upravni organ je pravilno odločil, da je zaradi narave predlagane spremembe, ki predstavlja enega izmed lokacijskih pogojev (povišanje objekta, zaradi česar se bistveno spremeni zunanji izgled objekta), lociranega povsem ob parcelni meji, določenih v pravnomočno izdanem gradbenem dovoljenju, treba izdati novo gradbeno dovoljenje.

Sodišče nima pomislekov, da v pričujoči zadevi posek drevja in grmičevja ni začetek gradnje v pomenu ZGO-1. Na to kažejo sledeča dejstva. Tožeča stranka ni ne zakoličila objekta, kar je sicer samostojna geodetska storitev, ki jo je treba opraviti pred začetkom gradnje (prvi in tretji odstavek 80. člena ZGO-1), niti ni označila gradbišča s tablo, kar je bil zakonski pogoj za začetek izvajanja del (tretji odstavek 82. člena ZGO-1 in prvi odstavek 8. člena Pravilnika o gradbiščih). Gradbišča tudi ni ogradila in zavarovala po načrtu organizacije gradbišča, kar bi morala storiti pred začetkom del (prvi odstavek 8. člena Pravilnika).

Soglasij, ki pomenijo privolitev h gradnji, kot je bila sosedom na podlagi PGD predstavljena v prejšnjem postopku, ni mogoče uporabiti ob spremenjenem PGD v sedanjem postopku, tudi če odmiki ostanejo enaki.

Nepopolna oziroma napačna ugotovitev dejanskega stanja ne more pomeniti kršitve materialnega predpisa.

Glede na zakonsko ureditev spremembe gradbenega dovoljenja, pomeni sprememba gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka 73. člena ZGO-1 izdajo nove določbe, ki deloma nadomesti prvotno izdano gradbeno dovoljenje. Izdaja nove odločbe, ki le deloma nadomesti gradbeno dovoljenje (in jo je mogoče, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka istega člena, izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku), pa je izjema. Gre za izjemo glede načina izdaje nove odločbe in ne glede obsega ugotovitvenega postopka pred njeno izdajo. Tako novo odločbo je namreč mogoče izdati, če vplivi predlagane spremembe na lokacijske pogoje niso taki, da je zaradi njih treba izdati novo gradbeno dovoljenje. Če ti vplivi niso taki, da bi bilo treba izdati novo gradbeno dovoljenje, se lahko odločba omeji le na spremembe že obstoječega gradbenega dovoljenja. Po navedenem torej možnost spremembe gradbenega dovoljenja ne pomeni, da lahko investitor spreminja posamezen pogoj, element ali bistveno sestavino, določeno v gradbenem dovoljenju, neodvisno od vpliva te spremembe na druge pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. Sprememba naklona strehe, predvidenega v gradbenem dovoljenju, pomeni spremembo loka

Sprememba naklona strehe pomeni spremembo lokacijskega pogoja iz drugega odstavka 73. člena ZGO-1. Sprememba gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka 73. člena ZGO-1 pomeni izdajo nove določbe, ki deloma nadomesti prvotno izdano gradbeno dovoljenje. Izdaja nove odločbe, ki le deloma nadomesti gradbeno dovoljenje (in jo je mogoče, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka istega člena, izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku), pa je izjema. Gre za izjemo glede načina izdaje nove odločbe in ne glede obsega ugotovitvenega postopka pred njeno izdajo.

V postopku, ki ureja spremembo gradbenega dovoljenja, je mogoče izdati odločbo, ki se omeji na predlagane spremembe le, če te spremembe niso takšne, da bi bilo treba opraviti presojo, ali je PGD izdelan v skladu s prostorskim aktom oziroma lokacijskimi pogoji in izdati novo gradbeno dovoljenje. Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je načrt arhitekture, ki se nanaša na arhitektonsko oblikovanje objekta, katerega del je tudi oblika njegove strehe.

Razlaga, da začetek gradnje lahko pomenijo le dela, navedena v gradbenem dovoljenju, bi pripeljala do očitno absurdnih rezultatov, ko med taka dela ne bi štel niti npr. izkop za temelje ali v primeru rušitve objekta odstranitev posameznih sten ali strehe.

Revizija se dopusti glede vprašanja ali sprememba naklona strehe pomeni spremembo lokacijskega pogoja iz drugega odstavka 73. člena ZGO-1.

V primeru neskladne gradnje, ko te neskladnosti ni mogoče odpraviti s spremembo obstoječega gradbenega dovoljenja, je potrebno izdati novo gradbeno dovoljenje, in sicer za objekt kot celoto. V nasprotnem primeru, ko se (sicer novo) gradbeno dovoljenje glasi le na tista dela, ki niso zajeta v že izdanem gradbenem dovoljenju, bi to pomenilo zaobid določbe drugega odstavka 73. člena ZGO-1, ki le v primeru spremembe gradbenega dovoljenja dovoljuje, da se nova odločba omeji le na predlagane spremembe.

Absolutna kota pritličja je lokacijski pogoj, o katerem je odločeno tudi z gradbenim dovoljenjem. Sodišče se zato strinja s stališčem toženke, da ni bistveno, ali je ta razlika zanemarljiva, niti ni pomembno, ali gre za zvišanje terena za 20 ali 29 cm, ampak je bistveno, da gre za spremembo lokacijskega pogoja.

Spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, določenih v gradbenem dovoljenju, zahtevajo izdajo novega gradbenega dovoljenja. Navedeno je razumljivo, saj je treba zaradi vsake spremembe lokacijskih pogojev, ki se nanašajo na pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njegove lege, velikosti in oblikovanja, ponovno opraviti presojo, ali je v zadevi med drugim izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, to je, ali je PGD izdelan v skladu s prostorskim aktom.

Ker gre za takšne spremembe na objektu, ki odstopajo od veljavnega gradbenega dovoljenja in ki vplivajo na lokacijske pogoje, sprememba gradbenega dovoljenja, tako kot jo je predlagala tožeča stranka, ni mogoča.

Izdaja ene (enotne) odločbe na zahtevo stranke in hkrati po uradni dolžnosti ni v skladu z ZUP, ki v prvem odstavku 125. člena določa, da se upravni postopek pred pristojnim organom začne po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. Iz gradbenega dovoljenja, v zvezi s katerim je bila tožnici izdana izpodbijana odločba, ni razvidno, da bi bila tožnica investitorica. Če pa tožnica ni investitorica oziroma ni bila investitorica ob izdaji izpodbijane odločbe, ni jasno, glede na ugotovljene pomanjkljivosti odločbe, zakaj ji je organ prve stopnje komunalni prispevek odmeril na tej podlagi, tj. kot investitorici. To vprašanje bi moralo biti najprej razčiščeno.

Predlagana sprememba gradbenega dovoljenja se nanaša, med drugim, tudi na spremembo etažnosti objekta in spremembe glede vkopa kleti. Vse to so po mnenju sodišča take spremembe, ki vplivajo na že izdane lokacijske pogoje. To pa pomeni, da za tako spremenjeno gradnjo ne zadošča le sprememba izdanega gradbenega dovoljenja, pač pa je treba izdati novo gradbeno dovoljenje.

Spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, določenih v osnovnem gradbenem dovoljenju, zahtevajo izdajo novega gradbenega dovoljenja.

Investitor je upravičen do vračila plačanega komunalnega prispevka, če ga je plačal, pa pri pristojnem organu za gradbene zadeve ne vloži zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ali mu gradbeno dovoljenje ni izdano oziroma je prenehalo veljati. Položaj investitorja je vezan na gradnjo oziroma objekt. Investitor je tako oseba, ki je zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja (investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve – prvi odstavek 54. člena ZGO-1) oziroma oseba, na katero se glasi gradbeno dovoljenje, saj je gradbeno dovoljenje odločba, ki je izdana (poimensko) konkretno določenemu investitorju. Komunalni prispevek je namenska dajatev in je vezana na realizacijo gradnje, in če do gradnje ne pride, komunalni prispevek pripada ustreznemu upravičencu, to pa je investitor, na katerega se glasi oziroma bi se glasilo gradbeno dovoljenje, v zvezi s katerim je plačal komunalni prispevek. Gradbeno dovoljenje se v času veljavnosti lahko spremeni tudi glede investitorja (četrti odstavek 73. člena ZGO-1), če investitor, ki mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje, prenese pravico graditi na drugo osebo, saj ta

Spremembe pravnomočnega gradbenega dovoljenja, glede na določbo 73. člena ZGO-1, ni mogoče z uspehom zahtevati po tem, ko je objekt že zgrajen in zanj izdano uporabno dovoljenje.