UPRS Sodba I U 1507/2016-10

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo tožnika za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja za gradnjo kmetijskega objekta z dvema stanovanjskima enotama in legalizacijo dovozne poti. V obrazložitvi navaja, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja, ki jih določa drugi odstavek 73. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Zahteva stranke predvideva spremembo lokacijskih pogojev, saj je po gradbenem dovoljenju predvidena kota pritličja objekta +/- 0.00 = 386,80 m.n.v., ki je enaka višini raščenega terena ob severnem robu zemljišča parc.št. 377/2 k.o. ... po spremembi pa se ta kota zviša. Ni relevantno, ali je sprememba zanemarljiva, ampak je pomembno le to, da gre za spremembo lokacijskega pogoja. Prvostopenjski organ navaja, da je sledil tem navodilom drugostopenjskega organa in tožnika seznanil s tem stališčem ter ga pozval, da naj v primeru, če bo zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja spremenil v zahtevo za izdajo novega gradbenega dovoljenja, predloži dva izvoda PGD. Ker tožnik zahteve ni spremenil, pogoji iz 73. člena ZGO-1 pa niso izpolnjeni, je prvostopenjski organ njegovo zahtevo za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja zavrnil.

2Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano pod pogojem, da je kota pritličja objekta +/- 0.00 = 386,80 m.n.v., ki je enaka višini raščenega terena ob severnem robu zemljišča parc. št. 377/2 k.o. ... V predlagani spremembi gre za spremembo absolutne kote pritličja, s tem pa za spremembo lokacijskega pogoja. Ugotavlja še, da gre po ugotovitvah prvostopenjskega organa za spremembo lokacijskega pogoja še pri spremembi načina gradnje ograje, ukinitvi uvozne klančine in izvedbi zunanjih stopnic ter povečanju števila zunanjih parkirnih mest. Po pregledu dokumentov se v delu, ki se tiče absolutne višinske kote, pridružuje oceni prvostopenjskega organa, da za takšno spremembo uporaba 73. člena ZGO-1 ni mogoča. Ker za zakonitost te odločitve zadošča že ugotovitev, ki se tiče višine objekta, se drugostopenjski organ v ostale spremembe ni spuščal.

3Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri vztraja, da predlagane spremembe (izvedba stopnic v klet namesto uvozne rampe, sprememba okenskih odprtin v pritličju, sprememba energenta, prestavitev kurilnice iz kleti v pritličje, sprememba materiala protihrupne ograje, sprememba zunanje ureditve, sprememba kote pritličja, ki je višja za 20 cm) ne predstavljajo spremembe lokacijskih pogojev. Za 20 cm višja kota pritličja je nujna, da se prepreči možnost vdora vode v nepremičnino, pri čemer je tožnik pridobil mnenje izvedenke gradbene stroke, ki meni, da sprememba absolutne kote ob upoštevanju, da pri relativni koti ni sprememb, ne pomeni spremembe lokacijskih pogojev. OPN občine Cerklje na Gorenjskem določa, da je lahko kota pritličja največ 0,3 metra nad terenom in tožnik z zvišanjem pritličnih kot za 20 cm ne bi kršil materialnega predpisa. Lokacijski pogoji se zaradi tega dviga sploh niso spremenili. Ker se je drugostopenjski organ osredotočil zgolj na vprašanje višinskih kot in se ni ukvarjal z drugimi spremembami, sta oba organa odločala po prostem preudarku. Pri tem bi morala spoštovati mnenja, ki jih v postopku dajo izvedenci. Ker tožnik zatrjevanega dejstva drugače ni mogel dokazovati, je skladno z ZUP izvedel dokazno maksimo z afirmacijo strokovnega pomočnika. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter toženki naloži plačilo stroškov postopka.

4Tožba ni utemeljena.

5Po določbi 73. člena ZGO-1 lahko investitor po izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja, če se projekt za izvedbo tako spremeni, da pomeni to za objekt, ki se gradi oziroma rekonstruira, spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem, in elementov, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali spremembo predpisanih bistvenih zahtev, vloži zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja. Nova odločba, ki deloma nadomesti gradbeno dovoljenje, se omeji na predlagane spremembe, če zaradi predlaganih sprememb, ki vplivajo na lokacijske pogoje, ni treba izdati novega gradbenega dovoljenja (drugi odstavek 73. člena ZGO-1).

6Iz navedene zakonske določbe jasno izhaja, da spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, določenih v osnovnem gradbenem dovoljenju, zahtevajo izdajo novega gradbenega dovoljenja. To je razumljivo, saj je treba zaradi vsake spremembe lokacijskih pogojev (npr. odmikov objekta, njegove velikosti, namembnosti, višine, ipd. ) ponovno opraviti presojo, ali je med drugim izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, to je, ali je PGD izdelan v skladu s prostorskim aktom. Kot izhaja iz prej povzetega besedila drugega odstavka 73. člena ZGO-1, je torej v postopku, ki ureja spremembo gradbenega dovoljenja, mogoče izdati odločbo, ki se omeji na predlagane spremembe le, če spremembe niso takšne, da bi bilo treba opraviti presojo, ali je PGD izdelan v skladu s prostorskim aktom oziroma lokacijskimi pogoji in izdati novo gradbeno dovoljenje. Če pa organ ugotovi, da je zaradi predlaganih sprememb v skladu z navedeno določbo ZGO 1- treba izdati novo gradbeno dovoljenje, v postopku odločanja o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja ne more odločati le o dovoljenosti tistega dela nameravane gradnje, ki ni zajet v že izdanem gradbenem dovoljenju¹.

7V obravnavanem primeru ni sporno, da se vloga za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja med drugim nanaša tudi na spremembo absolutne višinske kote, tj. kote pritličja objekta, ki je v gradbenem dovoljenju št. 351 – 319/2007 z dne 29. 10. 2010 določena na 386,80 m.n.v. in je enaka višini raščenega terena ob severnem robu zemljišča parcele 377/2 k.o. ... Nesporno je tudi, da je investitor ob izvajanju gradnje teren nasul in sedaj predlaga spremembo tako, da bi bila absolutna kota pritličja na 387,10 m.n.v. oziroma po nekaterih podatkih v spisu 387,09 m.n.v.. Pri tem tožnik s poročilom odgovornega geodeta dokazuje, da je bila ob prvotno izdanem gradbenem dovoljenju kota 386,80 m.n.v. izdelana z drugačno metodo določitve višinskih točk in je tako višina pritličja po gradbenem dovoljenju dejansko za 9 centimetrov višja (386,89 m.n.v.). Tožnik meni, da taka razlika ne predstavlja bistvene spremembe lokacijskih pogojev, saj gradnja ostaja v mejah dovoljene po OPN Cerklje na Gorenjskem.

8OPN Cerklje na Gorenjskem v prvem odstavku 57. člena določa, da je kota pritličja največ 0,3 metra nad terenom (razen v primeru zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda). To pomeni, da je absolutna kota pritličja lokacijski pogoj, o katerem je odločeno tudi z gradbenim dovoljenjem. Sodišče se zato strinja s stališčem toženke, da ni bistveno, ali je ta razlika zanemarljiva, niti ni pomembno ali gre za zvišanje terena za 20 ali 29 cm, ampak je bistveno, da gre za spremembo lokacijskega pogoja.

9Sprememba gradbenega dovoljenja je mogoča le, če se lokacijski pogoji ne spreminjajo. Če gre za spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, ki so bili določeni v osnovnem gradbenem dovoljenju, takšne spremembe zahtevajo izdajo novega gradbenega dovoljenja v celoti. Presoja, ali je PGD (in s tem tudi predlagana sprememba) v skladu s prostorskimi akti, bo opravljena v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (1.odstavek 66. člen ZGO-1).

10Tožnik obema organoma očita, da sta odločala po prostem preudarku, ker se je drugostopenjski organ osredotočil zgolj na vprašanje višinskih kot in se ni ukvarjal z drugimi spremembami. V primeru odločanja po prostem preudarku zakonodajalec pooblasti upravni organ, da na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja uporabi veljavno pravno normo, ne da bi mu veljavni pravni red vnaprej določil vsebino konkretne odločitve. V tej zadevi zakonsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku ni dano in upravna organa tudi nista odločala po prostem preudarku. Kolikor pa tožnik v tožbi upravnima organoma dejansko očita, da se nista izrekla o vseh spremembah in je zato obrazložitev pomanjkljiva, sodišče ugotavlja, da to ne drži.

11Drugostopenjski organ je v svoji odločbi ostale spremembe, ki jih v zadnjem odstavku na 7. strani odločbe in v prvem odstavku na 8. strani odločbe našteva prvostopenjski organ, povzel. Pri tem pa že prvostopenjski organ navaja, da bi bilo tudi v primeru vseh ostalih naštetih sprememb (zunanja ureditev, sprememba števila parkirnih površin, uvozne rampe, protihrupne ograje) potrebno ugotavljati skladnost z OPN tj. delež zelenih površin, faktor zazidanosti, skladnost oblikovanja in višine protihrupne ograje tj. opraviti presojo ali je izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1 in da zato niso izpolnjeni pogoji za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja. Ugotovitev je pravilna in zadosti zahtevi po obrazloženosti odločbe. Pogoji, pod katerimi se lahko izda gradbeno dovoljenje, morajo biti izpolnjeni kumulativno (66. člen ZGO-1). Zato stališče drugostopenjskega organa, da se ostalim spremembam ne bo posvečal, ker je ugotovil, da sprememba po 73. členu ZGO-1 ni dopustna že zaradi spremembe kote pritličja, zadošča za pravilno odločitev. Če namreč organ ugotovi, da zaradi ene od predvidenih sprememb ni mogoče postopati po 73. členu ZGO-1, ni potrebe, da bi se podrobno ukvarjal še z ostalimi spremembami. Takšna odločitev bi bila napačna le, če bi toženka napačno presodila, da gre za spremembo, zaradi katere je 73. člena ZGO-1 mogoče uporabiti. Le v tem primeru bi se morala opredeliti tudi do preostalih sprememb oziroma posamezne od njih.

12Izpodbijana odločitev je torej zakonita in pravilna. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13Če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

¹ Tako tudi sodbe I U 703/2015 z dne 15. 10. 2015, I U 1074/2014 z dne 9. 10. 2014, III U 16/2015 z dne 8. 5. 2015, II U 343/2015 z dne 12. 10. 2016