24. člen ZZavar-UPB1
Pogoji za člana uprave zavarovalne delniške družbe
(1)Član uprave zavarovalne delniške družbe je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov zavarovalnice; 2. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti (129. člen Kazenskega zakonika, Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popr., 23/99, 60/99 – odločba US in 110/02 – ZDT-B; v nadaljnjem besedilu: KZ), hude telesne poškodbe (134. člen KZ), posebno hude telesne poškodbe (135. člen KZ), ogrožanja varnosti pri delu (208. člen KZ), prikrivanja (221. člen KZ), izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti (241. člen KZ), pranja denarja (252. člen KZ), izdaje uradne tajnosti (266. člen KZ), povzročitve splošne nevarnosti (317. člen KZ) ali izdaje državne tajnosti (359. člen KZ), ki še niso bila izbrisana iz evidence.
(2)Pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena je izpolnjen, če ima oseba zadostna teoretična in praktična znanja za vodenje zavarovalnih poslov ter najmanj štiriletne izkušnje pri vodenju poslov zavarovalnice oziroma podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov.
(3)Podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena pridobi Agencija za zavarovalni nadzor od kandidata za člana uprave zavarovalne delniške družbe, lahko pa jih pridobi iz kazenske evidence.
- VSRS Sodba G 3/2010Vrhovno sodišče RS · 2011
Vodenja poslov zavarovalnice oziroma podjetja primerljive velikosti in dejavnosti ne gre enačiti z vodenjem zavarovalniških poslov. Ne ZZavar ne tožena stranka ne zahtevata enakosti, ki bi jo bilo v tem primeru nesorazmerno težko doseči, ampak (le) primerljivost (velikosti in dejavnosti). Primerljivost je treba presojati glede na konkreten primer, tako ob upoštevanju velikosti pravne osebe kot tudi obsega in vrste poslov, saj se dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave izda za konkretno zavarovalnico.
- VSRS Sodba G 9/2009Vrhovno sodišče RS · 2010
Pri »kvalificiranih izkušnjah« gre za izkušnje pri vodenju poslov zavarovalnice, vodenju podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica ali vodenju drugih primerljivih poslov; pri »drugih primerljivih poslih« pa za pravni standard, kateremu mora Agencija v vsakem posamičnem primeru dati (konkretno) vsebino. Zakonodajalec z odprto zakonsko ubeseditvijo očitno ni želel določiti končnega oziroma zaključenega kroga kandidatov, ki izpolnjujejo pogoj iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZZavar. Vendar pa je izpolnitev pogoja glede kvalificiranih izkušenj v primeru konkretne zavarovalne delniške družbe očitno vezal na vodenje poslov (velikega) poslovnega subjekta oziroma organizacije kot take ali njenega organizacijskega dela, ki vključuje predvsem temeljne prvine poslovnih in vodstvenih funkcij. Zakonsko besedilo govori o vodenju poslov, s čimer ni mišljeno opravljanje poslov, torej izvajanje dejavnosti, pač pa poslovodenje, torej vodenje zavarovalnice ali primerljivega podjetja.
- VSRS Sodba G 22/2009Vrhovno sodišče RS · 2010
Iz dikcije drugega odstavka 24. člena ZZavar pa izhaja, da morajo biti „drugi primerljivi posli“ posli, ki poleg narave (področja delovanja) ustrezajo tudi po obsegu oziroma velikostnem kriteriju.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 3. 2011Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba G 3/2010Vrhovno sodišče RS · 28. 3. 2011
Vodenja poslov zavarovalnice oziroma podjetja primerljive velikosti in dejavnosti ne gre enačiti z vodenjem zavarovalniških poslov. Ne ZZavar ne tožena stranka ne zahtevata enakosti, ki bi jo bilo v tem primeru nesorazmerno težko doseči, ampak (le) primerljivost (velikosti in dejavnosti). Primerljivost je treba presojati glede na konkreten primer, tako ob upoštevanju velikosti pravne osebe kot tudi obsega in vrste poslov, saj se dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave izda za konkretno zavarovalnico.
- VSRS Sodba G 9/2009Vrhovno sodišče RS · 14. 12. 2010
Pri »kvalificiranih izkušnjah« gre za izkušnje pri vodenju poslov zavarovalnice, vodenju podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica ali vodenju drugih primerljivih poslov; pri »drugih primerljivih poslih« pa za pravni standard, kateremu mora Agencija v vsakem posamičnem primeru dati (konkretno) vsebino. Zakonodajalec z odprto zakonsko ubeseditvijo očitno ni želel določiti končnega oziroma zaključenega kroga kandidatov, ki izpolnjujejo pogoj iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZZavar. Vendar pa je izpolnitev pogoja glede kvalificiranih izkušenj v primeru konkretne zavarovalne delniške družbe očitno vezal na vodenje poslov (velikega) poslovnega subjekta oziroma organizacije kot take ali njenega organizacijskega dela, ki vključuje predvsem temeljne prvine poslovnih in vodstvenih funkcij. Zakonsko besedilo govori o vodenju poslov, s čimer ni mišljeno opravljanje poslov, torej izvajanje dejavnosti, pač pa poslovodenje, torej vodenje zavarovalnice ali primerljivega podjetja.
- VSRS Sodba G 22/2009Vrhovno sodišče RS · 5. 10. 2010
Iz dikcije drugega odstavka 24. člena ZZavar pa izhaja, da morajo biti „drugi primerljivi posli“ posli, ki poleg narave (področja delovanja) ustrezajo tudi po obsegu oziroma velikostnem kriteriju.
- VSRS Sodba G 14/2007Vrhovno sodišče RS · 15. 6. 2010
Očitek tožniku za sodelovanje pri združevanju zavarovalnic, do katerega ni prišlo, pri čemer je bila v tem procesu druga zavarovalnica opozorjena na kršitve zakonskih določb, kar implicira nezakonitost postopka združevanja, je pretiran.
- VSRS Sodba G 10/2007Vrhovno sodišče RS · 11. 11. 2008
Pri presoji standarda "zadostnih teoretičnih in praktičnih izkušenj za vodenje poslov" je nemogoče pričakovati, da bi obstajal vnaprejšnji nabor vprašanj in pravilnih odgovorov, natančno določen čas za odgovor in podobno. Agencija za zavarovalni nadzor zato nosi odgovornost, da za člane zavarovalnih institucij potrjuje primerne kandidate, pri čemer je standard presoje "primernost" s strani Vrhovnega sodišča omejen na presojo sprejemljivosti in argumentiranosti razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi.
- VSRS Sodba G 12/2003Vrhovno sodišče RS · 10. 5. 2005
Štiriletne izkušnje pri vodenju zavarovalnice ali primerljivega podjetja so bile predpisane samo kot (izpodbojna) domneva za obstoj pogoja, da je mogoče izdati dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe osebi, ki je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov zavarovalnice. Če je zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe zavrnjena zato, ker je Agencija za zavarovalni nadzor ugotovila, da kandidat nima ustreznih teoretičnih in praktičnih znanj za vodenje zavarovalnice, mora biti v obrazložitvi navedeno, katera so taka teoretična in praktična znanja in katerih od njih kandidat nima.