266. člen KZ
Izdaja uradne tajnosti
(1)Uradna oseba ali druga oseba, ki v nasprotju s svojimi dolžnostmi varovanja uradne tajnosti sporoči ali izroči komu podatke, ki so uradna tajnost, ali mu kako drugače omogoči, da pride do njih, ali zbira take podatke z namenom, da jih izroči nepoklicani osebi, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)Enako se kaznuje, kdor z namenom, da jih neupravičeno uporabi, na protipraven način pride do podatkov, ki se varujejo kot uradna tajnost, kakor tudi kdor take podatke brez dovoljenja javno objavi.
(3)Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno iz koristoljubnosti ali z namenom objave ali uporabe podatkov v tujini, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
(4)Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.
(5)Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se ne kaznuje, kdor uradno tajnost, katere vsebina je v nasprotju z ustavnim redom Republike Slovenije, posreduje za objavo ali objavi z namenom, da javnosti razkrije nepravilnosti pri organiziranju, delovanju in vodenju službe, če objava za državo nima škodljivih posledic.
(6)Za uradno tajnost se štejejo podatki, ki so z zakonom, z drugim predpisom, splošnim aktom ali s sklepom pristojnega organa, ki so izdani na podlagi zakona, razglašeni za uradno tajnost in so tako pomembni, da so z njihovo izdajo nastale ali bi lahko nastale hujše škodljive posledice za službo.
- VSL sodba II Cp 2718/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2013
O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo tudi takrat, ko sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali je predpis namenoma razlagal v nasprotju s sodno prakso, pri tem pa je treba kot pomembne (dodatne) navezovalne okoliščine upoštevati, katere pravice so bile z nepravilno odločitvijo sodišča oškodovancu kršene, v katerem postopku in na kakšen način. Bolj ko je pravica posameznika ustavnopravno varovana, višji je standard odgovornosti države za delo državnih organov.
- VSRS Sodba I Ips 93/2007Vrhovno sodišče RS · 2007
Sama izročitev nekega dokumenta, ki je sicer razglašen za uradno tajnost, brez ugotovitve njegove pomembnosti za storitev kaznivega dejanja izdaje uradne tajnosti po tretjem in prvem odstavku 266. člena KZ, ne zadošča. Pomembnost dokumenta predstavlja zakonski znak tega kaznivega dejanja, ki mora biti v opisu dejanja konkretiziran.
Povezano: sklici 6Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 6. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba II Cp 2718/2012Višje sodišče v Ljubljani · 12. 6. 2013
O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo tudi takrat, ko sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali je predpis namenoma razlagal v nasprotju s sodno prakso, pri tem pa je treba kot pomembne (dodatne) navezovalne okoliščine upoštevati, katere pravice so bile z nepravilno odločitvijo sodišča oškodovancu kršene, v katerem postopku in na kakšen način. Bolj ko je pravica posameznika ustavnopravno varovana, višji je standard odgovornosti države za delo državnih organov.
- VSRS Sodba I Ips 93/2007Vrhovno sodišče RS · 20. 9. 2007
Sama izročitev nekega dokumenta, ki je sicer razglašen za uradno tajnost, brez ugotovitve njegove pomembnosti za storitev kaznivega dejanja izdaje uradne tajnosti po tretjem in prvem odstavku 266. člena KZ, ne zadošča. Pomembnost dokumenta predstavlja zakonski znak tega kaznivega dejanja, ki mora biti v opisu dejanja konkretiziran.