VSK Sklep CDn 134/2018

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Celju zavrnilo predlagateljičin ugovor zoper sklep, s katerim sodišče ni dovolilo vpisa predznambe služnosti, saj predlagateljica predlogu ni priložila listin, ki bi lahko bile podlaga za predlagani vpis.

2Zoper sklep se predlagateljica pritožuje. Meni, da ji odločitev v celoti jemlje varstvo njenih pravic v zemljiškoknjižnem postopku. Po določbi 49. in 51. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je predznambo mogoče dovoliti na podlagi zasebne listine, ki ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila. Dogovor o ureditvi dejanskih razmer, ki ga je predlagateljica priložila predlogu, ta pogoj v celoti izpolnjuje. Listina je bila izdana s strani S. T.. Ker slednja v zemljiški knjigi ni vpisana kot lastnica, je predlagateljica priložila tudi izbrisno tožbo, ki jo je vložila in s katero uveljavlja neveljavnost vknjižbe na F. T. in vpis ponovno na S. T.. Sodišče ni obrazložilo, zakaj dogovor ni listina, na podlagi katere bi bilo mogoče predlagati predznambo, sodišče se do ugovornih navedb pritožnice sploh ni opredelilo, odločbe ni mogoče preizkusiti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po določbi 49. člena ZZK-1 je med ostalim podlaga za vpis predznambe lahko nepravnomočna sodna odločba ali zasebna listina, ki ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila. Pritožnica je svojemu predlogu priložila zasebno listino iz 2. točke prvega odstavka 49. člena ZZK-1, ki pa jo je izstavila oseba, ki v zemljiški knjigi ni vpisana kot lastnik. Pogoji za vpis predznambe samo na podlagi te listine zato niso izpolnjeni. Res je pritožnica priložila tudi izbrisno tožbo, s katero med ostalim zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja in vknjižbo lastninske pravice za S. T. (ki je izstavila zgoraj omenjeno listino), vendar vložena tožba ne zadošča za dovolitev predznambe. V zvezi z določbo drugega odstavka 150. člena ZZK-1, ki ureja zaporedne prenose (za kar bi v tej zadevi lahko šlo), lahko namreč zadnji pridobitelj pravice zahteva predznambo pravice neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika. Tožba in potrdilo o vloženi tožbi nista listini, ki bi bili podlaga za vpis pravice na pravno prednico pritožnice. Taka listina bi bila le sodba, izdana v postopku po izbrisni tožbi (ker gre za predznambo, bi zadoščala tudi nepravnomočna sodba). Odločitev sodišča prve stopnje, ki vpisa ni dovolilo je zato pravilna. Ob povedanem so neutemeljeni tudi pritožničini očitki, da ji sodišče jemlje pravico do sodnega varstva. To ne drži, sodišče je njen predlog in ugovor vsebinsko obravnavalo, vendar predlog za vpis po materialnem pravu ni utemeljen in zato z njim ne more uspeti.

5Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).