VSK Sklep CDn 267/2020

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

1Predlagateljica je 13.11.2017 predlagala predznambo lastninske pravice pri v uvodu navedeni nepremičnini na podlagi notarskega zapisa prodajne pogodbe z dne 31.7.2017. Prvostopenjsko sodišče je njenemu predlogu v celoti ugodilo in dovolilo predlagano zaznambo. Predlagateljica je ugovarjala, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno in da so bila kršena pravila postopka. Trdila je, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti v sklepu določiti datum, do katerega bo mogoče predznambo opravičiti. Predlagala je razveljavitev sklepa.

2Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče njen ugovor zavrnilo in sklep potrdilo. Sklicevalo se je na tretji odstavek 53. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki določa, da se pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo vpiše tudi zadnji dan roka, v katerem je potrebno predznambo opravičiti. Pojasnilo je, da se bo tudi v obravnavanem primeru predznamba vpisala v zemljiško knjigo po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa predznambe, ker aplikacija elektronske zemljiške knjige deluje na način, da takrat, ko se predznamba vpiše v zemljiško knjigo, aplikacija avtomatično zapiše rok oziroma datum, do katerega je potrebno predznambo opravičiti.

3Proti sklepu o zavrnitvi ugovora se pritožuje predlagateljica. Zatrjuje, da je aplikacija izračunala datum za opravičitev predznambe, ki je določen v nasprotju z določbami ZZK-1, a se sodišče do tega ni opredelilo. Meni, da bi sodišče moralo določiti rok trajanja te pravice, v kolikor ne s točnim datumom, pa z rokom trajanja v obsegu števila dni. Na tej podlagi bi se v aplikacijo tudi lahko vpisal ustrezen in z zakonom skladen rok. Zaveda se, da ta pritožba presega pomen same zadeve, saj je bilo predznambi ugodeno, vendar meni, da je zaradi pravilnega razvoja sodne prakse potrebno na sporno vprašanje iz tega postopka konkretno odgovoriti, v kolikor pa le te odpirajo praznino tehnične narave oziroma napake v aplikaciji, ki vpisuje predznambo lastninske pravice, pa je potrebno to ugotoviti in nato sanirati. Dejstvo je, da rok, ki je za opravičitev predznambe lastninske pravice določen ZZK-1, ni skladen z rokom, katerega je v tej konkretni zadevi določila aplikacija.

4Pritožba ni utemeljena.

5Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. V njem je odgovorjeno na ugovorne navedbe predlagateljice.

6V konkretnem primeru gre za vpis na predlog. Predlogu je bilo v celoti ugodeno.¹ Zakon ne določa, da mora zemljiškoknjižno sodišče v sklepu o dovolitvi vpisa navesti rok za opravičitev zaznambe. Vztrajanje predlagateljice, da je sklep nepravilen, ker v njem ta rok ni določen, je napačno in brez ustrezne pravne podlage. Razlogi, s katerimi je bil njen ugovor zavrnjen, so pravilni.

7V konkretnem primeru je bila predznamba predlagana na podlagi listine iz 2. točke prvega odstavka 49. člena ZZK-1. Predlagateljica bo predznambo morala opravičiti v enem mesecu od vpisa predzaznamovane pravice v zemljiško knjigo, kot je določeno v drugem odstavku 53. člena ZZK-1. Določba tretjega odstavka 53. člena ZZK-1 je jasna. Določa, da se zadnji dan roka iz prejšnjega odstavka vpiše pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo. Po prvi točki prvega odstavka 177. člena ZZK-1 se izvedejo glavni vpisi v informatizirano glavno knjigo na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa. Sklep o vpisu še ni pravnomočen, ker ga je predlagateljica izpodbijala. Sodišče bo sklep o dovolitvi vpisa predznambe izvedlo po njegovi pravnomočnosti. Ob izvedbi sklepa bo računalniška aplikacija avtomatično izračunala zadnji dan za opravičitev predznambe. Ta dan bo razviden iz izpiska iz zemljiške knjige. Pritožbene navedbe, da je aplikacija napačno izračunala rok za opravičitev preznambe, so ob takem stanju stvari (ko še niso nastopili pogoji za izračun roka) neutemeljene.

8Upoštevaje zgoraj navedene razloge in ker ni zasledilo niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

¹ Prvostopenjsko sodišče je ugovor vsebinsko obravnavalo. S tem je predlagateljici priznalo pravni interes za ugovor. Ker je bil njen ugovor zavrnjen, ima pravni interes za pritožbo.