24. člen ZZK-1
Imetnik pravice – fizična oseba
(1)O imetniku pravice, ki je fizična oseba, se vpišejo naslednji podatki:
1.ime in priimek,
2.enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO),
3.naslov stalnega prebivališča.
(2)Če v sodni odločbi oziroma odločbi drugega državnega organa, ki je podlaga za vpis, ni naveden podatek o EMŠO osebe, v korist katere se vpis predlaga oziroma se o tem vpisu odloča po uradni dolžnosti, je treba predlogu za vpis pravice oziroma v postopku odločanja o vpisu po uradni dolžnosti predložiti kopijo osebne izkaznice oziroma druge javne listine, v kateri je vpisan ta podatek.
(3)Upravljavec centralnega registra prebivalstva mora fizični osebi, ki na območju Republike Slovenije nima stalnega oziroma začasnega prebivališča na njeno zahtevo določiti EMŠO, če potrebuje EMŠO za vpis pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo.
- VSK Sklep CDn 29/2023Višje sodišče v Kopru · 2023
Glede na določbe ZZK-1 se za enoznačno identifikacijo imetnika pravice – fizične osebe, uporablja EMŠO. V prvem odstavku 25. člena ZZK-1 so opredeljeni podatki o fizični osebi – imetniku pravic, ki se vpiše v zemljiško knjigo. Obsegajo tudi podatke EMŠO, izjema od tega pravila je določena le za sodno odločbo oziroma odločbe drugih državnih organov, ki so podlaga za vpis. Pa tudi v takem primeru, ko v odločbi podatek o EMŠO ni naveden, zakon zahteva, da se priloži kopija osebne izkaznice. V konkretnem primeru je vpis predlagan na podlagi pogodbe. Oseba, to je fizična oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, mora biti označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiško knjigo (prvi odstavek 32. člena ZZK-1), torej mora biti navedena tudi enotna matična številka občana, EMŠO, kot to določa druga točka prvega odstavka 24. člena ZZK-1. Pritožnik z razlogovanjem, da za identifikacijo zadošča le navedba rojstnega datuma, ni uspešen. Odsvojitelj, fizična oseba, ni bil označen s potrebnimi podatki.
- VSK Sklep CDn 218/2022Višje sodišče v Kopru · 2023
Mrtva oseba ne more niti začeti zemljiškoknjižnega postopka, vendar v tej zadevi taka situacija ni podana, oseba, na katero se nanaša vpis, ni udeleženec tega postopka. Gre za vprašanje, ali je mogoča vknjižba pravic v zemljiško knjigo v korist pokojnih oseb, odgovor je pozitiven, nasprotno stališče pritožbe pa pravno zmotno. Vpis je možen tudi na nekoga, ki ni več živ, prav denacionalizacijske odločbe so tiste, kjer se v praksi to največkrat zgodi. Premoženje se skladno z določbo prvega odstavka 67. člena Zakona o denacionalizaciji z odločbo vrne (pokojnemu) denacionalizacijskemu upravičencu.
- VSK Sklep CDn 47/2020Višje sodišče v Kopru · 2020
Notar, ki je listino sestavil, je lahko, skladno z določbo drugega odstavka 34. člena Zakona o notariatu, napako v listini v fizični obliki popravil.
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
23 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 3. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sklep CDn 29/2023Višje sodišče v Kopru · 14. 3. 2023
Glede na določbe ZZK-1 se za enoznačno identifikacijo imetnika pravice – fizične osebe, uporablja EMŠO. V prvem odstavku 25. člena ZZK-1 so opredeljeni podatki o fizični osebi – imetniku pravic, ki se vpiše v zemljiško knjigo. Obsegajo tudi podatke EMŠO, izjema od tega pravila je določena le za sodno odločbo oziroma odločbe drugih državnih organov, ki so podlaga za vpis. Pa tudi v takem primeru, ko v odločbi podatek o EMŠO ni naveden, zakon zahteva, da se priloži kopija osebne izkaznice. V konkretnem primeru je vpis predlagan na podlagi pogodbe. Oseba, to je fizična oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, mora biti označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiško knjigo (prvi odstavek 32. člena ZZK-1), torej mora biti navedena tudi enotna matična številka občana, EMŠO, kot to določa druga točka prvega odstavka 24. člena ZZK-1. Pritožnik z razlogovanjem, da za identifikacijo zadošča le navedba rojstnega datuma, ni uspešen. Odsvojitelj, fizična oseba, ni bil označen s potrebnimi podatki.
- VSK Sklep CDn 218/2022Višje sodišče v Kopru · 17. 1. 2023
Mrtva oseba ne more niti začeti zemljiškoknjižnega postopka, vendar v tej zadevi taka situacija ni podana, oseba, na katero se nanaša vpis, ni udeleženec tega postopka. Gre za vprašanje, ali je mogoča vknjižba pravic v zemljiško knjigo v korist pokojnih oseb, odgovor je pozitiven, nasprotno stališče pritožbe pa pravno zmotno. Vpis je možen tudi na nekoga, ki ni več živ, prav denacionalizacijske odločbe so tiste, kjer se v praksi to največkrat zgodi. Premoženje se skladno z določbo prvega odstavka 67. člena Zakona o denacionalizaciji z odločbo vrne (pokojnemu) denacionalizacijskemu upravičencu.
- VSK Sklep CDn 47/2020Višje sodišče v Kopru · 21. 4. 2020
Notar, ki je listino sestavil, je lahko, skladno z določbo drugega odstavka 34. člena Zakona o notariatu, napako v listini v fizični obliki popravil.
- VSL Sklep I Ip 1629/2018Višje sodišče v Ljubljani · 6. 6. 2018
Identifikacijski znak zemljiške parcele je identifikacijska oznaka, kot je opisana v zemljiškem katastru. Izostanek enotne matične številke občana - kupca v izpodbijanem sklepu ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Sodišče mora o izselitvi iz družinske stanovanjske hiše odločiti po uradni dolžnosti. Pripombe je treba podati takoj pri podpisu zapisnika o javni dražbi.
- VSK Sklep CDn 61/2018Višje sodišče v Kopru · 27. 2. 2018
ZZK-1 ne zahteva, da bi se moralo zemljiškoknjižno sodišče pred odločanjem o predlogu ukvarjati z ugotavljanjem dejanskega prebivališča predlagatelja. Pri sestavi elektronskega zemljiškoknjižnega predloga se o fizični osebi kot imetniku pravic vnese smo podatek o EMŠO fizične osebe, drugi podatki iz 24. člena ZZK-1 pa se povzamejo iz CRP in jih v zaslonskem obrazcu ni dovoljeno spreminjati. Tedaj, ko se zemljiškoknjižni vpis predlaga na podlagi sodbe, ki osebi, proti kateri se predlaga vpis, nalaga izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila glede predlagane vknjižbe oz. nalaga priznanje podpisa na zasebni listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, listini ni potrebno priložiti potrdila o plačilu prometnega davka, ki ga predvideva 37. člen ZZK-1.
- VSK Sklep CDn 211/2017Višje sodišče v Kopru · 29. 8. 2017
ZZK-1 res ne določa izrecno, da se v zemljiško knjigo kot nosilci pravic lahko vpišejo le fizične in pravne osebe, vendar je to razumljivo in logično glede na to, kdo je lahko subjekt pravic, ki se vpisujejo, posredno pa to izhaja tudi iz 24. in 25. člena ZZK-1, ki kot imetnika pravic navaja le fizično ali pravno osebo.
- VSK Sklep CDn 231/2016Višje sodišče v Kopru · 13. 12. 2016
Splošni skupni del stavbe je namreč pojem, ki je neločljivo povezan z etažno lastnino.
- VSK sklep CDn 600/2013Višje sodišče v Kopru · 28. 1. 2014
Zemljiškoknjižno dovolilo mora izpolnjevati pogoje iz 23. člena SPZ. V postopku za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine (234.-242. člen ZZK-1) ni mogoče uporabiti domneve o podrejenem zahtevku iz tretjega odstavka 140. člena ZZK-1.
- VSK sklep CDn 397/2012Višje sodišče v Kopru · 27. 11. 2012
Predlagateljica ob vložitvi predloga v elektronski obliki ni imela možnosti ročnega vnosa podatka o svojem naslovu, ročna sprememba teh podatkov v predlogu pa ni omogočena niti sodniškemu pomočniku. Tako je predvideno s predpisi, ki urejajo z novelo ZZK-1C uveljavljeno vodenje e-ZK postopkov in s tem tudi elektronsko vlaganje pisanj. Določba 11. člena Pravilnika o zemljiški knjigi namreč določa, da se o osebi - imetniku pravic v zaslonski obrazec vnese samo podatek o EMŠO fizične osebe, drugi podatki iz 24. člena ZZK-1 pa se prevzamejo iz centralnega registra prebivalstva (CRP) in jih v zaslonskem obrazcu ni dovoljeno spreminjati. Ob omenjeni ureditvi pa je zmotno pritožbeno stališče, da bi prvostopenjsko sodišče lahko uporabilo podatek o njenem naslovu iz sodne poravnave. V primeru, da podatek o bivališču tujca ni vpisan v CRP, ga iz njega tudi ni mogoče prevzeti in v takem primeru sodišču ni mogoče očitati napačnega postopanja.
- VSL sklep I Cp 4067/2010Višje sodišče v Ljubljani · 9. 3. 2011
Vpis pravnega dejstva začete izvršbe ter hipoteke v korist upnika Etažni lastniki, R. ulica 5, L., ni mogoč, saj upnik, ki je označen kot »Etažni lastniki«, ni pravna niti fizična oseba. Upnik oziroma imetnik stvarne pravice je lahko le posamezen etažni lastnik (fizična oseba) oziroma posamezni etažni lastniki. Ker se tudi sklep o izvršbi ne glasi na posamezne etažne lastnike, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče odločiti, da se ne opravi vpis zaznambe izvršbe in hipoteke.
- VSL sklep I Cp 4068/2010Višje sodišče v Ljubljani · 9. 3. 2011
Kot imetnik na podlagi zaznambe izvršbe pridobljene hipoteke se lahko vpiše tisti, ki je po materialnem pravu sposoben biti nosilec oziroma imetnik te stvarne pravice. Po določilih 24. in 25. člena ZZK-1 so to lahko bodisi fizične osebe bodisi pravne osebe, tako pravne osebe zasebnega prava kot pravne osebe javnega prava. V obravnavani zadevi so kot upniki navedeni posamezni etažni lastniki –fizične osebe. V njihovo korist je prvostopenjsko sodišče zato utemeljeno zaznamovalo izvršbo in dovolilo vknjižbo hipotek.
- VSL sklep I Cp 2520/2010Višje sodišče v Ljubljani · 6. 10. 2010
Vložitev izbrisne tožbe se zaznamuje v zemljiški knjigi.
- VSL sklep III Cp 3067/2010Višje sodišče v Ljubljani · 25. 8. 2010
Zemljiškoknjižno sodišče bi moralo v postopku, začetem po uradni dolžnosti, samo pridobiti druge podatke iz uradnih evidenc, po katerih bi bil mogoče preizkus, ali sta inšpekcijski zavezanec in zemljiškoknjižni lastnik ista oseba.
- VSM sodba I Cp 2244/2009Višje sodišče v Mariboru · 26. 1. 2010
Zavrnitev predloga za podaljšanje roka za preložitev predujma, ki ga je stranka podala po poteku postavljenega roka, je v celoti v skladu z določbo tretjega odstavka 153. člena ZPP. Postavljeni rok se lahko podaljša iz opravičljivih razlogov na predlog stranke, ki je dolžna predujem založiti, predlog pa mora biti podan preden se rok izteče. Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava, zaradi česar ga je moč postaviti do konca postopka. Pravočasno v skladu z določili 286. člena ZPP pa je potrebno navesti (zgolj) dejstva in dokaze, ki omogočajo njegovo presojo.
- VSL sklep I Cp 3328/2009Višje sodišče v Ljubljani · 25. 1. 2010
Tudi pri predlogu za zaznambo spora mora biti na podlagi 1. odstavka 146. člena ZZK-1 izpolnjena procesna predpostavka, da je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka zemljiškoknjižnega postopka, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti.
- VSL sklep II Cp 2754/2009Višje sodišče v Ljubljani · 21. 10. 2009
Čeprav je od prejema tretjega vabila do izvedbe naroka, na katerem je bil izdan sklep o dedovanju, pritožniku ostalo manj kot 15 dni, mu možnost obravnavanja v postopku ni bila odvzeta. S postopkom je bil namreč seznanjen že s prejšnjimi vabili, ki so mu bila pravočasno vročeni, vendar se naroka neupravičeno ni udeležil.
- VSL sklep I Cp 2143/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2. 9. 2009
Določbi 86. in 88. čl. ZZK-1 ne predpisujeta navedbe EMŠO dolžnika kot pogoja za zaznambo izvršbe oziroma vknjižbo hipoteke. V obravnavanem primeru namreč ne gre za to, da bi se o imetnici pravice vpisovali podatki, med katerimi je po 2. tč. 1. odst. 24. čl. ZZK-1 tudi EMŠO, saj je imetnica lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, že vpisana. Ne gre pa niti za položaj, predviden v 2. odst. 24. čl. ZZK-1, ko v sodni odločbi, ki je podlaga za vpis, EMŠO ni naveden, saj zaznamba sklepa o izvršbi ni vpis v korist pritožnice.
- VSL sklep I Cp 2151/2009Višje sodišče v Ljubljani · 15. 7. 2009
Začetek stečajnega postopka je ovira za posamezne zemljiškoknjižne vpise. 2. odstavek 94. člena ZZK-1 taksativno določa, kateri vpisi niso dovoljeni v primeru začetka stečajnega postopka proti stečajnemu dolžniku, med katere pa ne sodi zaznamba izvršbe. Zaznamba izvršbe se tako lahko dovoli kljub začetku stečajnega postopka, saj takšen vpis izrecno ni prepovedan po določbi 2. odstavka 94. člena ZZK-1.
- VSK sklep I Cp 492/2006Višje sodišče v Kopru · 22. 5. 2007
Podružnica nima samostojne pravne subjektivitete, ne more biti nosilka pravic in obveznosti in zato tudi ne more biti stranka zemljiškoknjižnega postopka.
- VSK sklep I Cp 4/2006Višje sodišče v Kopru · 23. 1. 2007
Mrtva fizična oseba ne more biti subjekt pravic in je zato ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo kot imetnika pravice.