25. člen ZZK-1

Mrtva oseba ne more niti začeti zemljiškoknjižnega postopka, vendar v tej zadevi taka situacija ni podana, oseba, na katero se nanaša vpis, ni udeleženec tega postopka. Gre za vprašanje, ali je mogoča vknjižba pravic v zemljiško knjigo v korist pokojnih oseb, odgovor je pozitiven, nasprotno stališče pritožbe pa pravno zmotno. Vpis je možen tudi na nekoga, ki ni več živ, prav denacionalizacijske odločbe so tiste, kjer se v praksi to največkrat zgodi. Premoženje se skladno z določbo prvega odstavka 67. člena Zakona o denacionalizaciji z odločbo vrne (pokojnemu) denacionalizacijskemu upravičencu.

V 3. členu Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je izrecno določeno, da je Sklad pravna oseba. Po 25. členu ZZK-1 se, kadar je imetnik pravice pravna oseba, ta vpiše s podatki o imenu oz. firmi, sedežu in z enolično identifikacijsko številko, ki jo določi upravljalec poslovnega registra. Vse navedene podatke je imelo v konkretnem primeru zemljiškoknjižno sodišče na voljo in je v skladu z njimi dovolilo vpis na SKZG RS.

ZZK-1 res ne določa izrecno, da se v zemljiško knjigo kot nosilci pravic lahko vpišejo le fizične in pravne osebe, vendar je to razumljivo in logično glede na to, kdo je lahko subjekt pravic, ki se vpisujejo, posredno pa to izhaja tudi iz 24. in 25. člena ZZK-1, ki kot imetnika pravic navaja le fizično ali pravno osebo.

Zemljiškoknjižno dovolilo mora izpolnjevati pogoje iz 23. člena SPZ. V postopku za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine (234.-242. člen ZZK-1) ni mogoče uporabiti domneve o podrejenem zahtevku iz tretjega odstavka 140. člena ZZK-1.

Posebni davčni urad ni samostojna pravna oseba in ne more biti samostojni nosilec pravic in obveznosti. Navedeno pomeni, da ne more biti niti nosilec hipoteke in se v zemljiško knjigo ne more vpisati kot imetnik te stvarne pravice.

Vpis pravnega dejstva začete izvršbe ter hipoteke v korist upnika Etažni lastniki, R. ulica 5, L., ni mogoč, saj upnik, ki je označen kot »Etažni lastniki«, ni pravna niti fizična oseba. Upnik oziroma imetnik stvarne pravice je lahko le posamezen etažni lastnik (fizična oseba) oziroma posamezni etažni lastniki. Ker se tudi sklep o izvršbi ne glasi na posamezne etažne lastnike, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče odločiti, da se ne opravi vpis zaznambe izvršbe in hipoteke.

Kot imetnik na podlagi zaznambe izvršbe pridobljene hipoteke se lahko vpiše tisti, ki je po materialnem pravu sposoben biti nosilec oziroma imetnik te stvarne pravice. Po določilih 24. in 25. člena ZZK-1 so to lahko bodisi fizične osebe bodisi pravne osebe, tako pravne osebe zasebnega prava kot pravne osebe javnega prava. V obravnavani zadevi so kot upniki navedeni posamezni etažni lastniki –fizične osebe. V njihovo korist je prvostopenjsko sodišče zato utemeljeno zaznamovalo izvršbo in dovolilo vknjižbo hipotek.

Tudi pri predlogu za zaznambo spora mora biti na podlagi 1. odstavka 146. člena ZZK-1 izpolnjena procesna predpostavka, da je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka zemljiškoknjižnega postopka, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti.

Služnostna pravica zaradi izgradnje, obratovanja in vzdrževanja sekundarnega kabelskega omrežja in pripadajoče infrastrukture v korist predlagatelja je po svoji vsebini stvarna, ustanovljena pa je v korist določene osebe. Gre torej za nepravo stvarno služnost (226. člen SPZ). Stvarnopravne pravice se v zemljiško knjigo ne morejo vknjižiti v korist neke nedoločene osebe (npr. „pravnih naslednikov“, „tretjih oseb“), temveč le v korist točno določenega imetnika pravice in to s podatki, ki jih določa zakon (23. člen ZZK-1).

Podružnica nima samostojne pravne subjektivitete, ne more biti nosilka pravic in obveznosti in zato tudi ne more biti stranka zemljiškoknjižnega postopka.

Mrtva fizična oseba ne more biti subjekt pravic in je zato ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo kot imetnika pravice.

Podružnica ne more biti nosilka materialne pravice, zaradi česar ni mogoče ugoditi njenemu predlogu, da se ta pravica vpiše nanjo. V tem postopku ne gre za uveljavitev njene premoženjske pravice, saj po 564. čl. ZGD podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja. Kot organizacijski del matičnega podjetja ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov, vendar ni nosilka pravnih poslov, nosilec je vedno matično podjetje, ki odgovarja tudi za vse njene obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem. Enako velja za banke. Podružnica je del tujega podjetja in njeno premoženje je sestavni del premoženja tujega podjetja, ki je subjekt in nosilec pravnih poslov, ki se sklepajo preko podružnice, zato so neutemeljeni očitki pritožbe, da sodišče predlagateljici ni priznalo statusa pravne osebe po 3. odst. 67. čl. ZPP. Premoženje podružnice pripada družbi, kar omenja tudi pritožba in da zato tudi podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, zato podružnice ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo kot tiste, v katero korist je hipoteka ustanovljena.

Glede na dejstvo, da premoženje podružnice pripada družbi, kar poudarja večkrat tudi sama pritožba in da zato tudi pritožnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, je jasno, da podružnice ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo kot tiste, v korist katere je hipoteka ustanovljena.