33. člen ZZK-1

Pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku ni potrebno, da stranka posebej izkazuje pravni interes, ker pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku pogoji prejudicialnosti nadomeščajo procesno predpostavko pravnega interesa. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo materialnopravne določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) v zvezi z nepravo stvarno služnostjo, ki je ustanovljena na podlagi pravnega posla - služnostne pogodbe (213. do 215., 226. in 234. člen SPZ). Do izpolnitve odložnega pogoja nikoli ni prišlo, prav tako pa je slednji postal nemogoč, saj Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju ZSPDSLS-1) sklenitev novega najemnega razmerja ne predvideva. Če se odložni pogoj ne izpolni, pogodba med strankama ne začne veljati in zato med njima ne nastanejo nobene pravice in obveznosti. Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v OZ (drugi odstavek 82. člena OZ). Namen izbrisne tožbe ni odprava formalnih pomanjkljivosti zemljiškoknjižne

Predmet tožbenega zahtevka, oblikovan po pozivu sodišča, podanem v okviru materialnoprocesnega vodstva, je ustrezno in določno opredeljen, zato tudi ni podlage za zavrženje tožbe. Glasi se na naložitev notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila toženi stranki, s čimer je tožeča stranka primerno zasledovala pravno varstvo po pridobitvi perfektne listine za vknjižbo lastninske pravice na v pogodbi določeni nepremičnini, to je po overitvi toženčevega podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu. Tožeča stranka namreč s takšno perfektno listino ne razpolaga.

Prepričljivo je dokazan "ustni dogovor", zatrjevana dejstva in dokazi pa ne potrjujejo, da bi C. C. sklenil dogovor brez pooblastila uprave prvo toženke oziroma da uprava ne bi bila seznanjena z ustnim dogovorom in da ga ne bi odobrila. Poenostavljeno povedano - teza pritožbe, da uprava ni vedela za ustni dogovor, je neprepričljiva glede na ugotovljena dejstva, in hkrati izven poslovnih običajev bank.

Soglasje (dovoljenje ali odobritev) pristojnega organa socialnega skrbstva za sklenitev prodajne pogodbe ni pogoj za predznambo lastninske pravice.

Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (četrti odstavek 149. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Preizkus ničnosti pa je omejen, saj zemljiškoknjižno sodišče po določbi petega odstavka. 149. člena ZZK-1 pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene zahteve strank na podlagi pravnega posla in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla. Zaradi omejene presoje ničnosti in popolnosti zemljiškoknjižnega dovolila, vprašanje, ali je zemljiškoknjižno dovolilo nično zaradi prekoračitve pooblastil pri sklenitvi posla, ni predhodno vprašanje v tem zemljiškoknjižnem postopku.

Zemljiškoknjižno dovolilo je razpolagalni pravni posel imetnika stvarne pravice na nepremičnini in zanj je predpisana posebna obličnost: pisna oblika z overjenim podpisom izstavitelja (23. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Enaka obličnost se zahteva tudi za pooblastilo za izstavitev takega dovolila (34. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1 in 75. člen OZ). ZZK-1 pa ne vsebuje izrecne zahteve po predložitvi pooblastila v izvirniku. Če je zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen prepis izvirnika pooblastila, ki je overjen skladno s pravili ZN, ki torej vsebuje ustrezno potrdilo, da gre za prepis izvirnika in je bil ta napravljen po notarjevem vpogledu v izvirnik,to zadošča. Na ta način overjen prepis listine ima pravni učinek javne listine.

Po stališčih novejše sodne prakse odpadla podlaga darilne pogodbe zaradi naknadno odpadlega nagiba za njeno sklenitev ne more učinkovati za nazaj in povzročiti naknadne ničnosti pogodbe.

Zahtevi iz 34. člena ZZK-1 je zadoščeno, če je zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen skladno z ZN overjen prepis izvirnika pooblastila, ki vsebuje ustrezno potrdilo, da gre za prepis izvirnika in je bil ta napravljen po notarjevem vpogledu v sam izvirnik pooblastila, pri čemer je bil tudi na izvirniku podpis pooblastitelja overjen skladno s strogimi pravili ZN.

Po določbi 3. odstavka 33. člena ZZK-1 morajo biti listine, za katere ZZK-1 določa, da morajo biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložene, ker sicer overitev podpisa ni dovoljena, spojene z zemljiškoknjižnim dovolilom. S tem je potrjeno, da so bile listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih oziroma potrdilo o plačilu davkov dejansko pridobljene in je z njimi notar, preden je overitev opravil, razpolagal. S tem tudi postanejo sestavni del listine, ki je podlaga vpisu. Poleg tega mora sodišče preveriti obstoj listin, ki jih zahtevata 37. in 38. člen ZZK-1 (vsebinsko presojo izpolnjenosti pogojev za overitev opravi notar).

Predlagatelj ob sestavi zemljiškoknjižnega predloga notarske listine, ki obsega v fizični obliki več pol, vseh pol ni prešil z jamstvenikom, torej ni postopal, kot mu nalaga 35. člen ZN.

Pomen določbe iz 3. odstavka 33. člena ZZK-1, da morajo biti listine, za katere ZZK-1 določa, da morajo biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložene, ker sicer overitev podpisa ni dovoljena, spojene z zemljiškoknjižnim dovolilom, je v jamstvu, da so bile listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih oziroma potrdilo o plačilu davkov dejansko pridobljene in je z njimi notar, preden je overitev opravil, razpolagal. S tem pa tudi postanejo sestavni del listine, ki je podlaga vpisu.

Pričakovana lastninska pravica, kot pravni standard, je varovana v primeru, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, torej ko pridobitelj že ima, poleg veljavnega zavezovalnega pravnega posla, overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, le vknjižil se še ni. Širitev razlage tega pravnega standarda izven sprejetih okvirjev (do česar lahko pride npr. s tem, da se „podeli“ razpolagalnemu pravnemu poslu veljavnost za nazaj, kot je bilo to v konkretni zadevi) ni sprejemljiva, saj bi lahko privedla do prevelike oddaljitve od zakonskih pravil o prenosu lastninske pravice, v skrajnih primerih pa tudi „odprla vrata“ zlorabam.

Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj: - ali je ob ugotovitvi ničnosti pravnega posla o ustanovitvi zemljiškega dolga tožnik (v konkretnem primeru dejanski lastnik nepremičnine) upravičen tudi do izročitve zemljiškega pisma; - ali z odločitvijo, da se izbriše zemljiški dolg, ustanovljen na podlagi ničnega pravnega posla, tožnik izgubi pravico zahtevati še zemljiško pismo; - ali je mogoče z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 zahtevati izbris zemljiškega dolga.

Predlagatelj ni izkazal upravičenja do pridobitve lastninske pravice na delu podstrešja kot posameznem delu stavbe. Pravna prednica predlagatelja namreč ni mogla razpolagati s solastniškim deležem na pravno še vedno nerazdeljenem skupnem delu kot s samostojno stvarjo.

Če se zahteva vpis lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti pravnega posla (peti odstavek 149. člena ZZK-1). Pritožnica zato s sklicevanjem na razloge za ničnost zavezovalnega posla (darilne pogodbe) ne more uspeti. Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1), ki omogoča tudi zaznambo v zemljiški knjgi (245. člen ZZK-1). Enako pritožba ne more biti uspešna s sklicevanjem na ničnost zemljiškoknjižnega dovolila in zaradi nepravilnosti pri overitvi podpisa na njem. V skladu s četrtim odstavkom 149. člena ZZK-1 je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Ničnost, na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ki izhaja iz njegove vsebine, tj., če obsega odložni ali razvezni pogoj (23. člen Stvarnopravnega zakonika).

V skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) se v upravnem odločanju praviloma uporabi predpis, veljaven v času prvostopenjskega odločanja, razen če zakon ne določa drugače. Pri ugotavljanju, ali gre za poseg v ustavno načelo varstva zaupanja v pravo, je treba upoštevati na eni strani, kakšen je pomen pričakovanja določene pravice za življenje prizadetega posameznika in kakšna je teža spremembe, ter na drugi strani, ali so spremembe na pravnem področju, za katero gre, relativno predvidljive in so torej prizadeti s spremembo lahko vnaprej računali. Pravico do zasebne lastnine, kot eno od temeljnih človekovih pravic, zagotavlja 33. člen URS. Vendar ta ustavna pravica, na katero se tudi sklicuje revident, ki zagotavlja posamezniku svobodo na premoženjskem področju, ni absolutna. Prvi odstavek 67. člena URS namreč določa, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zaradi zagotavljanja gospodarske, ekološke in socialne funkcije lastnine na kmetijskih zemljišč, gozdovih in kmetijah je zakonodajalec promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami omejil. Promet s temi nepremič

Darilna pogodba, katere predmet sta gozdni zemljišči, predstavlja promet v smislu prvega odstavka 17. člena ZKZ, zato mora teči po postopku in na način, ki ga določa ZKZ, če ni glede predkupne pravice z drugim zakonom določeno drugače (drugi odstavek 17. člena ZKZ). Vse pravne posle (tudi darilno pogodbo), katerih predmet je kmetijsko ali gozdno zemljišče oziroma kmetija, pa mora pred overitvijo podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu odobriti upravna enota (prvi odstavek 19. člena ZKZ). Zato je vsak (odplačni ali neodplačni) pravni posel, katerega predmet je kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija, sklenjen pod odložnim pogojem odobritve upravne enote in učinkuje šele, če se odložni pogoj izpolni. V postopku odobritve pravnega posla pa upravna enota preverja pravni posel tudi po vsebini. Na ta način zagotavlja, da ne prihaja do izigravanja določb ZKZ o vrstnem redu predkupnih upravičencev, saj so ti določeni zaradi zagotavljanja gospodarske, ekološke in socialne funkcije lastnine (67. člen URS). Tudi darilna pogodba, sklenjena pred uveljavitvijo ZKZ-C, je bila sklenjena pod odložnim pogojem odobritve upravne enote. Na podlagi te darilne pogodbe zato revidentka še ni pridobil

Iz določb petega odstavka 22. člena ZZK, 64. člena ZN in 33. ter 38. člena ZZK-1 izhaja, da je treba vsako listino, ki je podlaga za prenos lastninske pravice na kmetijskem zemljišču predložiti v odobritev oziroma v postopek izdaje potrdila, da odobritev ni potrebna, za to pristojnemu organu, to je upravni enoti, na območju katere nepremičnina leži (prvi odstavek 19. člena ZKZ). S tem se namreč zagotavljajo gospodarska, socialna in ekološka funkcija lastnine (prvi odstavek 67. člena URS) in uresničevanje posebnega varstva kmetijskih zemljišč (drugi odstavek 71. člena URS). Ali predložena listina izkazuje pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom v smislu prvega odstavka 17. člena ZKZ, ali pa gre za drug način pridobitve lastninske pravice in zato odobritev ni potrebna, pa je predmet presoje v upravnem postopku odobritve(pravnega posla) po določbah ZKZ. Tudi posadno listino, ki lahko izkazuje nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem, če so za to izpolnjeni v 43. členu SPZ določeni pogoji, je zato treba predložiti v odobritev po določbah ZKZ, ne glede na to, ali je zapisana v obliki pogodbe ali kot zemljiškoknjižno dovolilo. Le če so v tej listini ugotovljeni in

Overitev podpisa ni pogoj za veljavnost pravnega posla, ki je zapisan na listini, temveč samo dokaz, da je ta (razpolagalni) pravni posel opravila oseba, katere pravice se na podlagi tega posla omejuje, obremenjuje ali preneha .

Ker za konkretni pravni posel (dogovor o služnosti) v ZZK-1 niso zahtevane nobene dodatne listine, je bila overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu s strani avstralske notarke dovoljena. Overitev je torej bila opravljena v skladu z določili Haaške konvencije o odpravi potrebe po legalizaciji tujih javnih listin, ki zavezuje tako Slovenijo kot Avstralijo.