23. člen ZZK-1
Vpis imetnika pravice
(1)Imetnik pravice se vpiše s podatki, ki jih določa zakon.
(2)Če zakon za posamezno vrsto zaznambe določa, da se pri vpisu te zaznambe navede oseba, v korist katere je zaznamba dovoljena, se za vpis podatkov o tej osebi oziroma za spremembo teh podatkov uporabljajo določbe tega zakona o imetniku pravice.
- VSK Sklep CDn 29/2023Višje sodišče v Kopru · 2023
Glede na določbe ZZK-1 se za enoznačno identifikacijo imetnika pravice – fizične osebe, uporablja EMŠO. V prvem odstavku 25. člena ZZK-1 so opredeljeni podatki o fizični osebi – imetniku pravic, ki se vpiše v zemljiško knjigo. Obsegajo tudi podatke EMŠO, izjema od tega pravila je določena le za sodno odločbo oziroma odločbe drugih državnih organov, ki so podlaga za vpis. Pa tudi v takem primeru, ko v odločbi podatek o EMŠO ni naveden, zakon zahteva, da se priloži kopija osebne izkaznice. V konkretnem primeru je vpis predlagan na podlagi pogodbe. Oseba, to je fizična oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, mora biti označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiško knjigo (prvi odstavek 32. člena ZZK-1), torej mora biti navedena tudi enotna matična številka občana, EMŠO, kot to določa druga točka prvega odstavka 24. člena ZZK-1. Pritožnik z razlogovanjem, da za identifikacijo zadošča le navedba rojstnega datuma, ni uspešen. Odsvojitelj, fizična oseba, ni bil označen s potrebnimi podatki.
- VSK Sklep CDn 61/2018Višje sodišče v Kopru · 2018
ZZK-1 ne zahteva, da bi se moralo zemljiškoknjižno sodišče pred odločanjem o predlogu ukvarjati z ugotavljanjem dejanskega prebivališča predlagatelja. Pri sestavi elektronskega zemljiškoknjižnega predloga se o fizični osebi kot imetniku pravic vnese smo podatek o EMŠO fizične osebe, drugi podatki iz 24. člena ZZK-1 pa se povzamejo iz CRP in jih v zaslonskem obrazcu ni dovoljeno spreminjati. Tedaj, ko se zemljiškoknjižni vpis predlaga na podlagi sodbe, ki osebi, proti kateri se predlaga vpis, nalaga izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila glede predlagane vknjižbe oz. nalaga priznanje podpisa na zasebni listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, listini ni potrebno priložiti potrdila o plačilu prometnega davka, ki ga predvideva 37. člen ZZK-1.
- VSL sklep I Cp 2777/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2009
Služnostna pravica zaradi izgradnje, obratovanja in vzdrževanja sekundarnega kabelskega omrežja in pripadajoče infrastrukture v korist predlagatelja je po svoji vsebini stvarna, ustanovljena pa je v korist določene osebe. Gre torej za nepravo stvarno služnost (226. člen SPZ). Stvarnopravne pravice se v zemljiško knjigo ne morejo vknjižiti v korist neke nedoločene osebe (npr. „pravnih naslednikov“, „tretjih oseb“), temveč le v korist točno določenega imetnika pravice in to s podatki, ki jih določa zakon (23. člen ZZK-1).
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 3. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sklep CDn 29/2023Višje sodišče v Kopru · 14. 3. 2023
Glede na določbe ZZK-1 se za enoznačno identifikacijo imetnika pravice – fizične osebe, uporablja EMŠO. V prvem odstavku 25. člena ZZK-1 so opredeljeni podatki o fizični osebi – imetniku pravic, ki se vpiše v zemljiško knjigo. Obsegajo tudi podatke EMŠO, izjema od tega pravila je določena le za sodno odločbo oziroma odločbe drugih državnih organov, ki so podlaga za vpis. Pa tudi v takem primeru, ko v odločbi podatek o EMŠO ni naveden, zakon zahteva, da se priloži kopija osebne izkaznice. V konkretnem primeru je vpis predlagan na podlagi pogodbe. Oseba, to je fizična oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, mora biti označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiško knjigo (prvi odstavek 32. člena ZZK-1), torej mora biti navedena tudi enotna matična številka občana, EMŠO, kot to določa druga točka prvega odstavka 24. člena ZZK-1. Pritožnik z razlogovanjem, da za identifikacijo zadošča le navedba rojstnega datuma, ni uspešen. Odsvojitelj, fizična oseba, ni bil označen s potrebnimi podatki.
- VSK Sklep CDn 61/2018Višje sodišče v Kopru · 27. 2. 2018
ZZK-1 ne zahteva, da bi se moralo zemljiškoknjižno sodišče pred odločanjem o predlogu ukvarjati z ugotavljanjem dejanskega prebivališča predlagatelja. Pri sestavi elektronskega zemljiškoknjižnega predloga se o fizični osebi kot imetniku pravic vnese smo podatek o EMŠO fizične osebe, drugi podatki iz 24. člena ZZK-1 pa se povzamejo iz CRP in jih v zaslonskem obrazcu ni dovoljeno spreminjati. Tedaj, ko se zemljiškoknjižni vpis predlaga na podlagi sodbe, ki osebi, proti kateri se predlaga vpis, nalaga izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila glede predlagane vknjižbe oz. nalaga priznanje podpisa na zasebni listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, listini ni potrebno priložiti potrdila o plačilu prometnega davka, ki ga predvideva 37. člen ZZK-1.
- VSL sklep I Cp 2777/2009Višje sodišče v Ljubljani · 27. 10. 2009
Služnostna pravica zaradi izgradnje, obratovanja in vzdrževanja sekundarnega kabelskega omrežja in pripadajoče infrastrukture v korist predlagatelja je po svoji vsebini stvarna, ustanovljena pa je v korist določene osebe. Gre torej za nepravo stvarno služnost (226. člen SPZ). Stvarnopravne pravice se v zemljiško knjigo ne morejo vknjižiti v korist neke nedoločene osebe (npr. „pravnih naslednikov“, „tretjih oseb“), temveč le v korist točno določenega imetnika pravice in to s podatki, ki jih določa zakon (23. člen ZZK-1).