VSL sklep I Cp 4068/2010

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Zemljiškoknjižno sodišče je po uradni dolžnosti odločilo, da se zaznamuje izvršba v korist upnikov posameznih etažnih lastnikov in nanje vknjiži hipoteka za denarno terjatev za glavnico 890,36 EUR z zamudnimi obrestmi do višine navedene glavnice, pravdne stroške v znesku 82,96 EUR z zamudnimi obrestmi do višine navedenega zneska ter za izvršilne stroške v zneskih 88,96 EUR in 122,71 EUR z zamudnimi obrestmi do višine omenjenih zneskov .

Udeleženka oziroma dolžnica v izvršilnem postopku je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov in s pritožbenim predlogom, da pritožbeno sodišče v celoti razveljavi izpodbijani sklep. Navaja, da sodišče prve stopnje ni navedlo pravilne stranke postopka. Etažni lastniki niso stranka in v njihovo korist ni mogoče vknjižiti hipoteke na njeni nepremičnini. Navaja še, da je izpodbijani sklep brez obrazložitve, s čimer se ji jemlje pravna možnost za argumentirano pritožbo. Sodišče je vknjižilo hipoteko za zneske, ki so navedeni v tolarjih. Izpodbijani sklep je tudi preuranjen, saj sklep o izvršbi še ni pravnomočen.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljen je pritožbeni očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa. S tem je sodišče odločilo, da se opravi vpis zaznambe izvršbe in hipoteka. Takšne sklepe pa se po zemljiškoknjižnem pravu ne obrazlaga. Po določilu 3. odstavka 152. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) mora biti sklep o vpisu obrazložen le, če se z njim zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi.

Po določilu 1. odstavka 86. člena ZZK-1 odloči zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi je le eno od izvršilnih dejanj, ki se opravijo v postopku izvršbe na napremičnine (167. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). Opravi se po izdaji sklepa o izvršbi, ne pa po njegovi pravnomočnosti, kot v pritožbi napačno meni udeleženka.

Učinek zaznambe izvršbe je ta, da pridobi upnik, ki je predlagal izvršbo na nepremičnino, hipoteko na nepremičnini. Zaznamba izvršbe torej pomeni nastanek »prisilne« hipoteke (2. odstavek 87. člena ZZK-1). Kot imetnik tako pridobljene hipoteke, se lahko vpiše tisti, ki je po materialnem pravu sposoben biti nosilec oziroma imetnik te stvarne pravice. Po določilih 24. in 25. člena ZZK-1 so to lahko bodisi fizične osebe bodisi pravne osebe, tako pravne osebe zasebnega prava kot pravne osebe javnega prava. V obravnavani zadevi so kot upniki navedeni posamezni etažni lastniki –fizične osebe. V njihovo korist je prvostopenjsko sodišče tudi zaznamovalo izvršbo in dovolilo vknjižbo hipoteke.

Glede na navedeno in ker tudi ne drži pritožbeni očitek, da naj bi bila vknjižena hipoteka za terjatev v neobstoječi valuti, je bilo treba v skladu z 2. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1 zavrniti pritožbo kot neutemeljeno in hkrati dovoliti izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.