201. člen ZP-1
Zavarovanje izvršitve
(1)Če storilec ne more dokazati identitete ali nima stalnega prebivališča ali sedeža v Republiki Sloveniji, lahko organ za postopek o prekršku, ki je odločil o prekršku na prvi stopnji, obenem odloči, naj se odločba izvrši takoj ne glede na zahtevo za sodno varstvo oziroma pritožbo, če spozna, da bi storilec lahko onemogočil njeno izvršitev. Če storilec globe, ugotovljene škode, pridobljene premoženjske koristi ali stroškov postopka ne plača, organ, ki je odločil o prekršku na prvi stopnji, izvede vse potrebne ukrepe za zavarovanje plačila v skladu s šestim odstavkom tega člena.
(2)Za storilca prekrška po tem členu se štejejo posameznik, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pravna oseba, odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3)Če sodišče izreče izgon tujca iz države kot stransko sankcijo, se tujcu lahko ob pogojih iz prvega odstavka tega člena določi kraj, kjer mora prebivati do pravnomočnosti odločbe, vendar najdlje za čas 30 dni.
(4)Če prekrškovni organ oziroma sodišče odloči, da se odločba izvrši takoj, se zahteva za sodno varstvo oziroma pritožba pošlje pristojnemu sodišču najpozneje v štiriindvajsetih urah po poteku vseh rokov iz prvega odstavka 60. člena tega zakona in prvega odstavka 151. člena tega zakona; pristojno sodišče mora izdati odločbo v 48 urah, potem ko je dobilo spis.
(5)Če organ, ki je odločil o prekršku na prvi stopnji, ob pogojih iz prvega odstavka tega člena odloči, da se odločba izvrši takoj in storilec takoj ne plača globe, ugotovljene škode, pridobljene premoženjske koristi ali stroškov postopka, odloči tudi, da se globa, ugotovljena škoda, pridobljena premoženjska korist ali stroški postopka takoj prisilno izterjajo. Pri tem se ne uporabljajo določbe tega zakona o polovičnem plačilu globe in nadomestitvi prisilne izterjave globe in stroškov postopka z opravljanjem dela v splošno korist.
(6)Če se je bati, da se bo storilec med postopkom o prekršku ali do izvršitve odločbe skril ali odšel neznano kam, ali da bo skril oziroma odsvojil svoje premoženje ali na drug način onemogočil izvršitev odločbe, ali če storilec nima prebivališča ali sedeža v Republiki Sloveniji, lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa oziroma sodišče zaradi zavarovanja izvršitve odločbe med postopkom o prekršku ali do izvršitve odločbe s sklepom odloči, da se mu začasno odvzamejo potna listina, vozniško dovoljenje, drugi osebni dokumenti, namenjeni identifikaciji, če jih v zavarovanje ponudi storilec sam, dokumenti vozila, prevozne listine ali drugi dokumenti, ki spremljajo blago, gotovina, plačilna sredstva, vrednostni papirji, prevozna sredstva ali druge premičnine, ki jih ima pri sebi, ne glede na to, ali je njihov lastnik ali ne, ali se nahajajo na ozemlju Republike Slovenije. Začasni odvzem lahko traja največ šest mesecev in se lahko s sklepom podaljša še za največ šest mesecev. Storilcu je treba takoj, najkasneje pa v treh urah, vročiti pisni sklep o začasnem odvzemu z navedbo razlogov za odvzem in s pravnim poukom. O začasnem odvzemu potne listine, vozniškega dovoljenja ali drugega osebnega dokumenta, namenjenega identifikaciji, se obvesti organ, ki je listino, dovoljenje ali dokument izdal.
(7)Pritožba zoper sklep iz prejšnjega odstavka ne zadrži njegove izvršitve. O pritožbi mora sodišče odločiti v 48 urah od prejema spisa.
(8)Sklep iz šestega odstavka tega člena o začasnem odvzemu potne listine, vozniškega dovoljenja, drugih osebnih dokumentov, namenjenih identifikaciji, dokumentov vozila, prevoznih listin ali drugih dokumentov, ki spremljajo blago, gotovine ali denarnih plačilnih sredstev izvrši pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa oziroma sodišče, ki ga je izdalo. Sklep o začasnem odvzemu vrednostnih papirjev ali premičnin iz šestega odstavka tega člena izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja davčno izvršbo, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Če organ, pristojen za izvršitev sklepa iz šestega odstavka tega člena, pri izvrševanju naleti na upiranje ali ogrožanje, ali če to utemeljeno pričakuje, lahko zaprosi za pomoč policijo, ki v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili zagotovi, da nemoteno izvrši ukrepe, določene s tem sklepom.
(9)Če se postopek z odločbo ustavi ali če storilec plača globo, ugotovljeno škodo, pridobljeno premoženjsko korist in stroške postopka, se začasno odvzeta gotovina, denarna sredstva, listine in predmeti iz šestega odstavka tega člena vrnejo storilcu. Če storilec tudi po pravnomočnosti odločbe ne plača izrečene globe, povzročene škode ali stroškov postopka, se iz začasno odvzetih vrednostnih papirjev ali drugih predmetov iz šestega odstavka tega člena poravnajo izrečena globa, ugotovljena škoda, pridobljena premoženjska korist in stroški postopka, presežek pa se vrne storilcu, začasno odvzeta potna listina, vozniško dovoljenje, drugi osebni dokumenti, ki so namenjeni identifikaciji, dokumenti vozila, prevozne listine ali drugi dokumenti, ki spremljajo blago, pa se po pravnomočnosti odločbe pošljejo organu, ki jih je izdal. Prodajo začasno odvzetih vrednostnih papirjev ali drugih predmetov opravi pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja davčno izvršbo, na podlagi predhodnega obvestila pristojnega organa, da so podani pogoji za izvršitev odločbe iz začasno odvzetih vrednostnih papirjev ali drugih predmetov.
(10)Za hrambo in upravljanje z začasno odvzetimi listinami in predmeti iz šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku o hrambi in upravljanju zaseženih predmetov in začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Za hrambo in upravljanje z začasno odvzetimi vrednostnimi papirji in drugimi predmeti iz šestega odstavka tega člena, ki jih upravlja davčni organ, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.
(11)Zadeve o prekrških iz tega člena se obravnavajo prednostno.
- VSC Sklep I Kp 33060/2023Višje sodišče v Celju · 2023
Na ravni zahtevanega dokaznega standarda je tudi izkazano, da naj bi obdolženi tujce prevažal v tovornem delu kombiniranega vozila, ki ni namenjen prevozu potnikov, kjer ni bilo sedežev, varnostnih pasov ali primerne opore, pri čemer naj bi tujci sedeli na tleh tovornega dela, tesno drug ob drugem, ko naj bi bil tovorni del vozila zaprt in opremljen le z manjšim zračnikom brez ventilatorja na vratih in odprtino na dnu, namenjeno opravljanju fizioloških potreb. Tako so izkazane okoliščine, ki zlasti ob upoštevanju dejstva, da je pot potekala zlasti po avtocestah, kjer so hitrosti višje, izkazujejo visoko intenziteto nevarnosti za življenje in zdravje ljudi.
- VSRS Sodba IV Ips 13/2020Vrhovno sodišče RS · 2020
Določbo petega odstavka 201. člena Zakona o prekrških je treba razumeti tako, da se ukrep začasnega odvzema lahko izreče le zoper storilca kot fizično osebo.
- VSC Sklep PRp 47/2019Višje sodišče v Celju · 2019
Iz določbe prvega odstavka člena 57.c ZP-1 izhaja, da kršitelj, ki ne vloži ZSV zoper PN, plača polovico izrečene globe, če le-to poravna v 8-ih dneh po pravnomočnosti. V primeru, če pa plača polovično globo pred pravnomočnostjo, pa ZSV in ugovor zoper PN nista dovoljena, razen če je storilec v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo. Že novela ZP-1H je namreč v novem členu 57.c izrecno določila, da če kršitelj plača polovico globe pred pravnomočnostjo, ZSV zoper odločbo prekrškovnega organa oziroma PN ni dovoljena, taka ureditev pa je bila še dopolnjena z novelo ZP-1I, ki pa je v navedenem pravilu dodala še izjemo, v skladu s katero ima kršitelj pravico do vložitve ZSV zoper PN oziroma odločbo o prekršku tudi v primeru, če je v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo. Takšna situacija pa je predvidena v določbi sedmega odstavka člena 57 ZP-1, po kateri mora kršitelj, ki bi se lahko z odhodom zaradi prebivanja v tujini izognil plačilu globe, plačati globo takoj na kraju prekrška in za takšen primer gre tudi v obravnavanem primeru, ko je bil PN izdan v skladu z določbo prvega odstavka člena 201 ZP-1, v skladu s kater
Različice besedila: 6Pokaži ▾
- od 17. 2. 2026 · trenutno
- 24. 12. 2013 – 16. 2. 2026
- 6. 6. 2013 – 23. 12. 2013
- 5. 3. 2011 – 5. 6. 2013
- 21. 5. 2006 – 4. 3. 2011
- 30. 1. 2003 – 20. 5. 2006
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 8. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSC Sklep I Kp 33060/2023Višje sodišče v Celju · 1. 8. 2023besedilo 2013–2026
Na ravni zahtevanega dokaznega standarda je tudi izkazano, da naj bi obdolženi tujce prevažal v tovornem delu kombiniranega vozila, ki ni namenjen prevozu potnikov, kjer ni bilo sedežev, varnostnih pasov ali primerne opore, pri čemer naj bi tujci sedeli na tleh tovornega dela, tesno drug ob drugem, ko naj bi bil tovorni del vozila zaprt in opremljen le z manjšim zračnikom brez ventilatorja na vratih in odprtino na dnu, namenjeno opravljanju fizioloških potreb. Tako so izkazane okoliščine, ki zlasti ob upoštevanju dejstva, da je pot potekala zlasti po avtocestah, kjer so hitrosti višje, izkazujejo visoko intenziteto nevarnosti za življenje in zdravje ljudi.
- VSRS Sodba IV Ips 13/2020Vrhovno sodišče RS · 2. 7. 2020besedilo 2013–2026
Določbo petega odstavka 201. člena Zakona o prekrških je treba razumeti tako, da se ukrep začasnega odvzema lahko izreče le zoper storilca kot fizično osebo.
- VSC Sklep PRp 47/2019Višje sodišče v Celju · 7. 5. 2019besedilo 2013–2026
Iz določbe prvega odstavka člena 57.c ZP-1 izhaja, da kršitelj, ki ne vloži ZSV zoper PN, plača polovico izrečene globe, če le-to poravna v 8-ih dneh po pravnomočnosti. V primeru, če pa plača polovično globo pred pravnomočnostjo, pa ZSV in ugovor zoper PN nista dovoljena, razen če je storilec v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo. Že novela ZP-1H je namreč v novem členu 57.c izrecno določila, da če kršitelj plača polovico globe pred pravnomočnostjo, ZSV zoper odločbo prekrškovnega organa oziroma PN ni dovoljena, taka ureditev pa je bila še dopolnjena z novelo ZP-1I, ki pa je v navedenem pravilu dodala še izjemo, v skladu s katero ima kršitelj pravico do vložitve ZSV zoper PN oziroma odločbo o prekršku tudi v primeru, če je v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo. Takšna situacija pa je predvidena v določbi sedmega odstavka člena 57 ZP-1, po kateri mora kršitelj, ki bi se lahko z odhodom zaradi prebivanja v tujini izognil plačilu globe, plačati globo takoj na kraju prekrška in za takšen primer gre tudi v obravnavanem primeru, ko je bil PN izdan v skladu z določbo prvega odstavka člena 201 ZP-1, v skladu s kater
- VSL sklep PRp 64/2017Višje sodišče v Ljubljani · 23. 2. 2017besedilo 2013–2026
Zoper sklep, s katerim sodišče (okrajno sodišče ali višje sodišče) odloči o pritožbi zoper sklep o zadržanju listin za zavarovanje izvršitve na podlagi šestega odstavka 201. člena ZP-1, ni dovoljena pritožba.
- VSL sklep PRp 31/2014.Višje sodišče v Ljubljani · 15. 1. 2014besedilo 2013–2026
Zaradi zavarovanja izvršitve odločbe je mogoče začasno odvzeti dokumente (potni list, vozniško dovoljenje in druge dokumente) tudi tujcem iz Evropske skupnosti.
- VSRS Sodba IV Ips 76/2007Vrhovno sodišče RS · 29. 11. 2007besedilo 2006–2011
Odločitev o določitvi kraja prebivanja do pravnomočnosti sodbe je meritorna odločitev in bi morala biti sestavni del sodbe, s katero je bila storilcu izrečena stranska sankcija izgona tujca iz države; možno je sicer tudi, da bi bilo o tem odločeno z naknadnim sklepom, nikakor pa ne z odredbo.