12. člen ZP-1

Zakon za prodajalno na mejnem prehodu postavlja dva pogoja: prvi je, da gre za prodajalno na območju mejnega prehoda, drugi pa je, da se blago prodaja potnikom. Pogoja nista določena alternativno, temveč morata biti izpolnjena kumulativno.

Zgolj dejstvo, da tako prekršek kot kaznivo dejanje izvirata iz istega historičnega dogodka, še ne pomeni, da je bil prekršen prvi odstavek 12. člena ZP-1: vzporeden tek več postopkov je dopusten, če storilec z enim ali več izvršitvenimi dejanji uresniči znake več kaznivih ravnanj, to je kaznivih dejanj in/ali prekrškov.

Nedosegljivost obdolženca, katerega naslov v tujini je znan, zaradi zavračanja tuje države za sodelovanje ker šteje, da gre za že razsojeno zadevo, ker je bil obdolženi za isti historičen dogodek že kaznovan z globo za prekršek, ki jo je plačal ni razlog, da zoper obdolženega ne bi bili uporabljeni ukrepi za zagotovitev njegove navzočnosti v postopku.

V primeru izpolnjenih zakonskih znakov kaznivega dejanja po 328. členu KZ-1 ni treba samostojno sankcionirati opustitve dolžnosti posredovanja osebnih podatkov in drugih okoliščin prometne nesreče (135. člen ZVCP-1).

Če se tekom postopka o prekršku začne kazenski postopek, sodišče postopek o prekršku prekine.

V primeru dejanja, ki ima tako znake prekrška, kot tudi kaznivega dejanja, prekrškovni organ poda zgolj kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja in ne tudi obdolžilnega predloga zaradi prekrška. Če je tak obdolžilni predlog vseeno vložen, ga sodišče ne more zavreči na podlagi 12. člena Zakona o prekrških, temveč mora ob ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka o prekršku, tega izvesti.

Sodišče prve stopnje ni upoštevalo določbe 12. člena ZP-1, ki določa izključitev postopka o prekršku in sankcij med drugim v primeru, če je podan sum storitve kaznivega dejanja, ki ima tudi vse znake prekrška, vse dokler ni končan postopek v zvezi s kaznivim dejanjem. Kraj, čas in zakonski znaki prekrška po d) točki 4. odstavka 130. člena ZVCP-1, za katerega je bil obdolženec spoznan za odgovornega s sodbo sodišča prve stopnje, so enaki kot v izreku pravnomočne sodbe istega sodišča v zvezi s kaznivim dejanjem, tako da so v obravnavanem primeru podane okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku.

Iz sklepa okrožnega državnega tožilstva izhaja, da je kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 1. odstavku 325. člena KZ zavržena, ker je osumljenec v roku, določenem v sklepu o odložitvi kazenskega pregona, ravnal po navodilu pomočnice okrožne državne tožilke, pri čemer je bilo obdolžencu očitano le, da naj bi vozil osebni avtomobil po regionalni cesti in pri kraju A. hitrosti in načina vožnje ni prilagodil svojim sposobnostim, lastnostim in stanju ceste, s čimer je izpolnil znake prekrška po 2. odstavku 30. člena ZVCP-1C, in na desnem ovinku zapeljal naravnost na levo smerno vozišče, kjer je s sprednjim delom vozila trčil v osebno vozilo z voznikom S., ki se je takrat pravilno pripeljal po levem smernem vozišču iz nasprotne smeri, da sta v nesreči S. in sopotnik zadobila hudi telesni poškodbi. Glede na navedeno je v obravnavanem primeru uporaba določbe 1. odstavka 12. člena ZP-1 izključena, saj je pristojni državni tožilec zoper obdolženca zavrgel kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 1. odstavku 325. člena KZ, torej zaradi dejanja, ki nima tudi znakov prekrška, kakršen se obdolž

Inkriminacija za prekršek ne izključuje pregona za kaznivo dejanje.

Vzporeden (ali zaporeden) tek postopka o prekršku in kazenskega postopka je kljub določbi prvega odstavka 12. člena ZP-1 dopusten, če storilec z enim ali več izvršitvenimi dejanji uresniči znake več kaznivih ravnanj, to je kaznivih dejanj in/ali prekrškov.

Zavrženje ovadbe za kaznivo dejanje zaradi pomanjkanja utemeljenosti suma nima učinka ne bis in idem in ne izključuje postopka o prekršku glede istega historičnega dogodka.

Postopek o prekršku in kazenski postopek hkrati ne smeta teči.

Kazen (globa) za prekršek se všteje v kazen, izrečeno za kaznivo dejanje: 1. če imajo znaki kaznivega dejanja tudi znake prekrška in 2. če je storilec pred obsodbo za kaznivo dejanje globo za prekršek plačal. Kazenski postopek in postopek o prekršku ne smeta teči hkrati in bi postopek o prekršku moral biti prekinjen do pravnomočnosti odločitve v kazenskem postopku; take kršitve zakona o prekrških pa v okviru vložene zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče obravnavati.