39. člen ZBPP

Tožena stranka je izdala dve odločbi z isto opravilno številko in z istim datumom, ki pa vsebujeta različna obsega dodeljene brezplačne pravne pomoči. Med odločbama je razlika v obsegu in sodniku, ki ju je izdal.

Tožeča stranka je pri toženi stranki vložila stroškovnik, v katerem je konkretno opredelila vsa opravljena dejanja in priglasila stroške po OT ter predložila listine v zvezi s pravdno zadevo, kar vse skladno s tretjim odstavkom 40. člena ZBPP predstavlja (obvezne) priloge napotnici, ki jo izvajalec pravne pomoči zaradi obračuna stroškov vrne strokovni službi za BPP. Tožena stranka je navedeno vlogo očitno štela kot nepopolno, saj je z dopisom tožečo stranko pozvala, da naj takoj vrne izpolnjeno napotnico, obenem pa jo je tudi obvestila, da podpis upravičenke na napotnici ni potreben. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava pa se upravni organ ni opredelil do vprašanja, ali je pri vlogi tožeče stranke z dne 20. 6. 2022 šlo za dopolnitev vloge v smislu drugega odstavka 67. člena v zvezi s petim odstavkom 68. člena ZUP in ali je bila le-ta pravočasna.

Glede vsakega opravila odvetnika se je potrebno v obrazložitvi odločbe opredeliti v kateri storitvi je že oz. ni zajeto.

Za kaznivo dejanje po šestem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1 je zagrožena kazen zapora od treh do petnajstih let. 1. točka 25. člena ZKP pa jasno določa, da na prvi stopnji sodijo okrožna sodišča o kaznivih dejanjih, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petnajstih ali več let, v senatih, ki jih sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki, torej petčlanski senat. Posledično bi po presoji sodišča tožena stranka morala za opravljeno storitev po 1. točki tarifne številke 11 OT uporabiti 4. točko tarifne številke 10 OT, ker gre v obravnavani zadevi za predpisano kazen zapora do 15 let.

Organ za brezplačno pravno pomoč je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel zgolj to, da odvetnici ni priznal nagrade za zastopanje na naroku 20. 4. 2021, saj je ta nagrada že zajeta v nagrado za sklenitev sodne poravnave na istem naroku, ni pa predstavil in utemeljil razlogov za tak zaključek. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je zato v tem delu pomanjkljiva in ne sledi določbi prvega odstavka 214. člena ZUP.

Napotnica se šteje za zahtevek odvetnika za plačilo nagrade za opravljeno delo in povrnitev stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi, in v obsegu dodeljene BPP, pri čemer sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov in torej odvetniku ne more priznati več, kot je zahteval v napotnici. Hkrati pa upravičenec s podpisom napotnice jamči, da je odvetnik opravil v napotnici naštete storitve in v navedenem obsegu. V konkretni zadevi tožniku kot izvajalcu BPP po razveljavitvi kazenske sodbe po uradni dolžnosti ni bila izdana nova napotnica. Ker je tožnik tudi po razveljavitvi kazenske sodbe po uradni dolžnosti upravičencu nudil pravno pomoč v okviru, kot mu je bila z odločbo zagotovljena, bi toženka v konkretni zadevi zaradi izjemnosti situacije o upravičenosti do plačila zgolj na podlagi predloženega stroškovnika brez (nove) napotnice morala odločiti in ga ne a priori zavrniti, ker je tožnik že vrnil napotnico (in ni pridobil nove).

Odvetnik, določen za izvajanje BPP, potrebuje pooblastilo upravičenca do BPP le za opravo procesnih dejanj v sodnih postopkih, v katerih upravičenca zastopa, pooblastilo pa sicer ne predstavlja akta upravičenca, s katerim bi ta dovoljeval odvetniku, določenemu za izvajanje BPP, delo na zadevi, za zastopanje v kateri je bil upravičencu dodeljen. Dodeljeni odvetnik namreč izvaja BPP na podlagi odločbe, v kateri sta določena oblika in obseg dodeljene BPP in je natančneje opredeljena zadeva, za katero je BPP dodeljena (tretji odstavek 37. člena ZBPP), in napotnice z istimi navedenimi podatki (četrti odstavek 39. člena ZBPP).

Glede na določbe OT se tar. št. 39 uporabi le, če gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah. Tožnik s tem v zvezi navaja, da pogajanja na Specializiranem državnem tožilstvu predstavljajo dejansko sestanek, na katerem se izvedejo pogajanja ter da gre za samostojno storitev, kar potrjuje predmetna odločba o dodelitvi BPP, iz izreka katere izhaja, da je bila BPP upravičencu dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje ter za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred Specializiranim državnim tožilstvom. Sodišče ugotavlja, da organ za BPP v izpodbijanem sklepu, ob navedenem obsegu odobrene BPP upravičencu, kot izhaja iz izreka odločbe Bpp 1797/2018 s 4. 7. 2018, ni pojasnil, zakaj je tožniku nagrado za zastopanje na naroku za izvedbo postopka pogajanj na Specializiranem državnemu tožilstvu za sklenitev sporazuma o delnem priznanju krivde 9. 7. 2018 priznal po drugi alineji tar. št. 9.1 OT in ne po drugi alineji tar. št. 39.1 OT, kot je to izrecno uveljavljal tožnik. Prav tako iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj mu ni priznal urnine po drugem odstavku 6. členu OT za čakanje, ki jo je tožnik v okviru tega

Predlog za izločitev in izvedbo dokazov je tako tesno povezan s predobravnavnim narokom, za katerega je bila prosilcu odobrena brezplačna pravna pomoč, da ni videti podlage niti razumnega razloga, da bi prosilec z že odobreno brezplačno pravno pomočjo za pravno svetovanje in zastopanje na tem naroku moral zaprositi še za brezplačno pravno pomoč za opravo posameznega procesnega dejanja, ki je po samem zakonu del tega naroka.

Glede na to, da je tožnik skladno s šestim odstavkom 30. člena ZBPP in tretjim odstavkom 37. člena ZBPP upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom (le) v obsegu dodeljene BPP, ki je bila določena z odločbo o dodelitvi BPP, s katero je tožena stranka navedla izrecno obliko in obseg dodeljene BPP (za vložitev tožbe, zastopanje na prvi stopnji in oprostitev plačila stroškov postopka) ter natančno opredelila zadevo, za katero je odobrena BPP (vrnitev preplačanega zneska po izvršbi opr. št. I 150/2010 Okrajnega sodišča v Krškem), tožnik zmotno meni, da je na podlagi odločbe o dodelitvi BPP upravičen tudi do plačila stroškov nudenja pravne pomoči, nastalih v postopku mediacije.

Tožeči stranki kot izvajalcu brezplačne pravne pomoči v vlogi začasnega prevzemnika odvetniške pisarne, ki ji je bilo zaupano izvajanje brezplačne pravne pomoči, ni bila izdana napotnica z vsebino, ki jo določa 39. člen ZBPP. V posledici navedenega je izostala tudi podlaga za plačilo opravljene storitve izvajalcu v smislu 40. člena ZBPP. Vendar navedeno ne daje podlage za zaključek tožene stranke, da se je upravičenec s tem, ko je že vrnjeno napotnico podpisal, odpovedal nadaljnjemu koriščenju brezplačne pravne pomoči v obsegu, kot mu je bila zagotovljena z odločbo organa za brezplačno pravno pomoč.

Po presoji sodišča je organ za BPP pravilno uporabil materialni predpis in pravilno odločil, da je v nagrado po tar. št. 3/1 OT že zajeto zastopanje upravičenke na poravnalnem naroku, saj v tar. št. 3 OT ali kje drugje v OT ni določeno, da bi izvajalcu BPP poleg nagrade za sklenitev sodne poravnave pripadala tudi nagrada za njegovo zastopanje na naroku za sklenitev sodne poravnave. Odvetnik je upravičen do nagrade v zvezi z „opravljenim delom“, med slednjega pa nedvomno sodi opravljeno delo v zvezi s sklenitvijo sodne poravnave v postopku izdaje začasne odredbe, saj se je s tem zaključil postopek odločanja o predlogu za začasno odredbo, torej o samostojnem zahtevku, o katerem bi sicer odločalo sodišče neodvisno od postavljenih zahtevkov v okviru rednega sodnega postopka, v katerem je nato bila sklenjena (tudi) sodna poravnava, zato organ za BPP zmotno meni, da bi ob priznanju še nagrade za sklenitev sodne poravnave v postopku izdaje začasne odredbe prišlo do njenega neupravičenega podvajanja.

Ker je bilo tekom upravnega spora odločeno o zahtevi pritožnika, da se o njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč odloči, in ker je pritožnik odločitev prvostopenjskega organa v zavrnilnem delu že izpodbil v drugem upravnem sporu, pritožnik nima več pravnega interesa za odločitev sodišča o prvotno postavljenem tožbenem zahtevku. Pravni interes kot procesna predpostavka za vložitev tožbe mora biti podan ves čas trajanja upravnega spora.

Organ za BPP ni imel podlage, da bi tožeči stranki priznal nagrado in stroške za zastopanje oziroma udeležbo v postopku mediacije. Iz upravnih aktov ter izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je prosilec zaprosil za dodelitev BPP za mediacijo kot obliko alternativnega reševanja sporov po ZARSS in tudi iz odločbe o dodelitvi BPP ter napotnice, ki jo je prejela tožeča stranka, ne izhaja, da je bila pravna pomoč za to fazo postopka odobrena.

Iz vsebine določb 30. člena ZBPP glede odklonitve izvajanja BPP je razvidno, da se nanašajo na fazo prevzema nudenja BPP in ne na fazo že izvajanja BPP. Povedano drugače: po teh določbah odvetnik niti ne prevzame izvajanja BPP, za katero je določen z odločbo organa, temveč takoj, ko je to mogoče (torej po vročitvi odločbe in napotnice iz 39. člena ZBPP) odkloni prevzem izvajanja BPP, za kar pa mora navesti opravičljiv/e razlog/e. Slednji pa je oziroma so predmet nadaljnjega preizkusa organa za BPP, ob upoštevanju obvezujočega mnenja pristojne stanovske organizacije (razen v primeru iz petega odstavka istega člena, ki dopušča odklonitev izvajanja BPP iz prvega odstavka 36. člena ZBPP (nujna BPP) pod tam navedenimi pogoji).

Organ za BPP se je pri presoji predloga odvetnika, sedaj tožnika, o odmeri nagrade oprl izključno na listine, ki jih je predložil tožnik, to je napotnico in stroškovnik. Tožnik pa je šele v tožbi imel prvič možnost, da argumentirano pojasni relevantne dejanske okoliščine za njegov obračun stroškov opravljenih odvetniških storitev, vključno s priglašenim stroškom za fotokopije iz spisa. Določbe V. poglavja odvetniške tarife, ki opredeljujejo posamezne storitve v kazenskem postopku, ne utemeljujejo zaključka organa za BPP, da so v postavkah tega poglavja zajeta tudi opravila posveta s stranko, pregleda spisov listin in druge dokumentacije.

Niti iz odločbe o dodelitvi BPP niti iz napotnice ne izhaja, da bi bila BPP dodeljena zgolj za posamično pravno dejanje oziroma fazo postopka. Po pravilu iz prvega odstavka 28. člena ZBPP se namreč BPP dodeli v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec. V konkretnem primeru je prosilec v prošnji z dne 18. 10. 2015 kot obliko BPP navedel "pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet ter svetovanje in zastopanje pred sodiščem na I. in II. stopnji". Pristojni organ sicer lahko določi tudi drugačen obseg BPP, če oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (drugi odstavek 28. člena ZBPP), vendar kaj takega iz izreka odločbe, niti iz njene obrazložitve, ne izhaja. Očitno je torej tožena stranka štela, da je zastopanje prosilca v celotni kazenski zadevi nujno in razumno glede na pogoje iz 24. člena ZBPP.

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Na revidentkino vprašanje je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Čeprav pristojni organ za BPP z odločbo, s katero ugodi prošnji, določi oziroma navede izrecno obliko in obseg dodeljene pravne pomoči (tretji odstavek 37. člena ZBPP), pa je izvajalec BPP upravičen do plačila storitev BPP le, če pristojni strokovni službi za BPP vrne napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi (prvi in peti odstavek 40. člena ZBPP).

Izvršiteljevo plačilo za delo in stroške se, kadar je upniku dodeljena brezplačna pravna pomoč, opravi v breme proračuna, zato ni pravne podlage, da bi sodišče ugodilo upničinemu zahtevku za povrnitev stroškov po obračunu izvršitelja. Sredstva za plačilo storitev po ZBPP se izplačujejo tudi odvetnikom, ki so dolžni voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči, zato upnica neutemeljeno zahteva povrnitev stroškov udeležbe odvetnika pri opravi izvršilnega dejanja.

Odgovor na tožbo v upravnem sporu je zakonsko urejen drugače kot je ta urejen v pravdnem postopku. Glede na določbe 38. člena ZUS-1 odgovor na tožbo v upravnem sporu ni obligatoren. Tožena stranka je po tretjem odstavku 38. člena ZUS-1 v roku za odgovor na tožbo dolžna sodišču poslati le spise, ki se nanašajo na zadevo in je tako sankcionira le kršitev te dolžnosti. Opustitev oziroma neobrazloženost odgovora na tožbo v upravnem sporu zato ne more imeti enakih posledic, kot jih ima lahko v pravdi. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila prosilcu odobrena BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v C. zaradi ugotovitve obstoja izločitvene pravice oziroma podrejeno zaradi izstavitve z.k. dovolila (pcto. 221.912,11 EUR). V tem smislu mu je bila tudi izdana napotnica. Na podlagi odločbe, s katero pristojni organ za BPP dodeli brezplačno pravno pomoč, namreč strokovna služba za BPP upravičencu izda „napotnico“ (39. člen ZBPP). Obseg BPP se skladno z določbo 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP. Iz nje pa jasno izhaja, da vrednost spornega predmeta pri sestavi in vložitvi pritožbe zoper sporno sodbo tako za primarni kot podreje