UPRS Sodba I U 1373/2018-13

I. Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 467/2017 z dne 25. 4. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Stroškovni zahtevek stranke z interesom odvetnika A.A. se zavrne.

1Z izpodbijano odločbo je organ za BPP odločil, da se odvetnica B.B. razreši nudenja brezplačne pravne pomoči po odločbi, št. Bpp 467/2017 z dne 13. 11. 2017 (1. točka izreka), da se navedena odločba v 2. točki izreka spremeni tako, da se glasi: Za nudenje brezplačne pravne pomoči se upravičencu določi odvetnik A.A. (2. točka izreka), da v preostalem delu ostane odločba, št. Bpp 467/2017 z dne 13. 11. 2017, nespremenjena (3. točka izreka). V obrazložitvi je organ navedel, da je bila upravičencu - tožniku z odločbo z dne 13. 11. 2017 dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu zoper RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaradi vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ki se vodi pred naslovnim sodiščem pod opr. št. IV Ps 1634/2017, na prvi stopnji. Za nudenje brezplačne pravne pomoči je bila tožniku na njegov predlog dodeljena odvetnica B.B. iz ... Dodeljena odvetnica je 24. 4. 2018 sporočila sodišču, da je preobremenjena z delom in planira daljšo odsotnost, zato je predlagala svojo razrešitev. Organ je ugotovil, da dodeljena odvetnica iz opravičljivih razlogov ne more nuditi tožniku pravno pomoč, zato jo je v skladu s tretjim odstavkom 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) razrešil dolžnosti nudenja BPP in dodelil za izvajalca BPP odvetnika A.A.

2Tožnik je v tožbi uvodoma navedel, da jo vlaga na podlagi prve alineje prvega odstavka 33. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), nadalje, da je v zadevi IV Ps 1634/2017 že vložena pritožba, da tožnik ni zaprosil za BPP v pritožbenem postopku, kar izhaja tudi iz odločbe o BPP z dne 13. 11. 2017, kar pomeni, da izpodbijane odločbe ni mogoče izvršiti. V nadaljevanju je pojasnil, da meni, da odvetnica B.B. ne opravlja svojih dolžnosti oziroma da dejansko dela za nekoga drugega. To po njegovem mnenju potrjuje dopis organa z dne 20. 4. 2018, poslan kot odgovor na njegov dopis. Opisuje dogodke, ki naj bi po njegovem mnenju potrjevali, da gre za kaznivo dejanje po 135. a členu Kazenskega zakonika in vršenje pritiska na način opisa iz drugega odstavka 6. člena Rimskega statuta. Odvetnica B.B. ni takoj po izdaji odločbe z dne 13. 11. 2017 poslala organu dopisa, da ne more prevzeti dodeljene BPP, kot bi morala po tretjem odstavku 30. člena ZBPP, temveč je to storila šele po vložitvi pritožbe. Tožnik je z dopisom z dne 18. 4. 2018 samo želel izvedeti opravljena dejanja odvetnice. Sicer je pa bila vloga, s katero je odvetnica B.B. predlagala svojo razrešitev, nepopolna, ker je bila brez podpisa in poslana preko elektronske pošte. Ker pa je Delovno in socialno sodišče pošiljalo vse vloge in odredbe neposredno tožniku, se postavi vprašanje, kaj je odvetnica sploh delala, še zlasti, ker je tožnik sklep, IV Ps 1634/2017, prejel 19. 4. 2018, 24. 4. 2018 pa je odvetnica poslala predlog za svojo razrešitev. Nelogično je tudi, da je odvetnica poslala predlog za svojo razrešitev le v tem spisu, ne pa tudi v spisih Bpp 468/2017 in Bpp 469/2017. Ker izpodbijane odločbe ni mogoče izvršiti (3. točka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP), je tožnik predlagal, da jo sodišče izreče za nično.

3Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

4Stranka z interesom odvetnik A.A. je v odgovoru na tožbo prerekal vse tožbene navedbe in predlagal zavrnitev tožbe ter naložitev plačila njegovih stroškov postopka tožniku. Poudaril je, da tožnik nima pravnega interesa za izrek odločbe za nično. Stranka z interesom je tožnika večkrat pozval, da se zglasi v njegovi odvetniški pisarni, kar je tožnik odklonil, povedal pa mu tudi je, da ne bo podpisal pooblastila. Tožba je tudi sama s seboj v nasprotju in je nesklepčna. Odločba tudi nima nobenih pravnih posledic za tožnika.

5Tožba je utemeljena.

6V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa za BPP o razrešitvi odvetnice B.B. nudenja brezplačne pravne pomoči po odločbi, št. Bpp 467/2017 z dne 13. 11. 2017, ter določitvi odvetnika A.A. ml. za nudenje brezplačne pravne pomoči upravičencu - tožniku. Organ je tak zaključek sprejel po tem, ko je prejel predlog odvetnice B.B. za njeno razrešitev zaradi preobremenjenosti z delom in planiranja daljše odsotnosti, odločitev pa oprl na tretji odstavek 30. člena ZBPP.

7Tožnik tej odločitvi ugovarja, (smiselno) med drugim, ker meni, da zanjo niso bili izpolnjeni pogoji iz citirane določbe ZBPP. Sodišče se s tožnikom strinja.

8Tretji odstavek 30. člena ZBPP določa, da če odvetnik iz prvega odstavka (odvetnik, ki ga prosilec sam izbere in navede v prošnji za BPP) zaradi opravičljivih razlogov ne more prevzeti izvajanja pravne pomoči, na napotnici iz 30. člena tega zakona navede poleg svojega imena in priimka še razlog, zaradi katerega ne more prevzeti izvajanja pravne pomoči. Četrti odstavek istega člena pa nadalje določa, da o utemeljenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloča pristojni organ za BPP po predhodnem mnenju Odvetniške zbornice Slovenije oziroma Notarske zbornice Slovenije, ki je obvezujoče. Že iz vsebine citiranih določb je razvidno, da se nanašata na fazo prevzema nudenja BPP in ne na fazo že izvajanja BPP. Povedano drugače: po teh določbah odvetnik niti ne prevzame izvajanja BPP, za katero je določen z odločbo organa, temveč takoj, ko je to mogoče (torej po vročitvi odločbe in napotnice iz 39. člena ZBPP) odkloni prevzem izvajanja BPP, za kar pa mora navesti opravičljiv/e razlog/e. Slednji pa je oziroma so predmet nadaljnjega preizkusa organa za BPP, ob upoštevanju obvezujočega mnenja pristojne stanovske organizacije (razen v primeru iz petega odstavka istega člena, ki dopušča odklonitev izvajanja BPP iz prvega odstavka 36. člena ZBPP (nujna BPP) pod tam navedenimi pogoji).

9Za tak primer pa v obravnavanem primeru nedvomno ni šlo.

10Kot kažejo podatki spisa, je bila odvetnica določena za nudenje BPP že z odločbo organa z dne 13. 11. 2017, predlog za svojo razrešitev pa je podala z vlogo, poslano po elektronski pošti, šele 24. 4. 2018, torej nedvomno že tekom postopka (oziroma kot tožnik zatrjuje in izkazuje v tožbi s sklepom, IV Ps 1634/2017 z dne 30. 3. 2018, o zavrženju tožnikove tožbe, po že končanem postopku na prvi stopnji) v socialnem sporu IV Ps 1634/2017, za katerega je bila določena, kar pomeni, da organ o njeni vlogi ne bi smel odločiti na tej podlagi in na tak način. Za postopek razrešitve postavljenega odvetnika 30. člen ZBPP v nadaljevanju namreč določa, da sme pristojni organ za BPP na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti in namesto razrešenega odvetnika postavi drugega, o tem pa obvesti Odvetniško oziroma Notarsko zbornico (deveti odstavek), postavljeni odvetnik pa lahko zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca (deseti odstavek). Da bi šlo v obravnavanem primeru za tak dejanski stan, kot ga opredeljuje tretji odstavek 30. člena ZBPP, pa iz izpodbijane odločbe - kot že navedeno zgoraj - nedvomno ne izhaja in je ta zato že iz tega razloga nezakonita in jo je treba odpraviti.

11Sodišče je zaradi navedenega tožbi tožnika ugodilo, izpodbijano odločbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in posledično nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v smislu tretjega in četrtega odstavka istega člena v ponovni postopek, v katerem bo moral organ za BPP sledeč mnenju sodišča, ki se tiče uporabe prava, in po razjasnitvi dejanskih okoliščin, ki izhajajo iz spisa (predvsem, ali je tožnik z dopisom z dne 18. 4. 2018, s katerim je od organa za BPP zahteval pojasnila glede opravljenih dejanj odvetnice, zahteval njeno razrešitev v smislu devetega odstavka 30. člena ZBPP), o zadevi ponovno odločiti. Pri tem sodišče opozarja še na tožnikov ugovor o ''smiselnosti'' izdaje tovrstne odločbe glede na odločbo o BPP z dne 13. 11. 2017 glede na njegovo zatrjevanje o že končanem postopku na prvi stopnji v zadevi IV Ps 1634/2017, o katerem se bo moral organ za BPP tudi opredeliti.

12Sodišče še pripominja, da je s takim načinom odločitve sledilo tožbenemu predlogu o odpravi upravnega akta, odločbe pa ni izreklo za nično, ker za to ni podanih razlogov iz 279. člena ZUP.

13Stroškovni zahtevek stranke z interesom odvetnika A.A. se, z upoštevanjem 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom ZUS-1, zavrne. Stranka z interesom je namreč sodišču predlagal, da sodišče tožbo tožnika zavrne, kar glede na način odločitve v tem upravnem sporu pomeni, da s svojim predlogom ni uspel.