VSRS Sklep X Ips 32/2023

I. Ugotovi se, da je tožeča stranka umaknila revizijo.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške revizijskega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) na podlagi prvega odstavka in tretje alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep in odločbo št. 330-4552/2019-34 z dne 21. 10. 2020, s katerima je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano upravne zadeve A. A., B. B., C. C. in tožeče stranke združilo v en postopek (1. točka izreka sklepa), zavrnilo pritožbe A. A., B. B. in C. C. zavrnilo (2., 3. in 4. točka izreka odločbe), zavrglo pritožbo tožeče stranke (5. točka izreka odločbe) in zavrnilo zahtevi A. A. in D. D. za povračilo stroškov pritožbenega postopka (6. in 7. točka izreka odločbe). Zoper navedeno sodbo Upravnega sodišča je tožeča stranka dne 31. 3. 2023¹ vložila pravočasno revizijo, ki jo je z vlogo z dne 28. 12. 2023 umaknila.

2Po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vprašanje umika revizije v ZUS-1 ni urejeno, ZPP pa v 383. členu določa, da se za revizijo, če ni v določbah o reviziji drugače določeno, smiselno uporabljajo določbe ZPP o pritožbi, med drugim tudi drugi odstavek 334. člena ZPP. Ta določa, da lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ob upoštevanju navedene določbe je Vrhovno sodišče po prejemu vloge, s katero je tožeča stranka umaknila revizijo, ugotovilo njen umik, s čimer je revizijski postopek ustavljen.

3Ob odločitvi o tem pravnem sredstvu pa je moralo Vrhovno sodišče odločiti tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. Po drugem odstavku 158. člena ZPP mora stranka, ki umakne pravno sredstvo, nasprotni stranki povrniti stroške nastale zaradi pravnega sredstva. Iz vloge z dne 28. 12. 2023 in priložene sodne poravnave št. P 874/2020-II, sklenjene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani dne 12. 12. 2023, izhaja, da so se stranke v X. točki sodne poravnave med drugim dogovorile tudi, da vsaka stranka nosi svoje stroške revizijskega postopka. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče upoštevalo dogovor, ki so ga sklenile stranke postopka in je odločilo, da vsaka stranka sama krije stroške, ki so ji nastali v tem revizijskem postopku.

4Za odločanje o vračilu sodne takse zaradi umika revizije (do katere je prišlo pred začetkom seje senata) je glede na 37. člen Zakona o sodnih taksah pristojno sodišče, ki je odločalo v postopku na prvi stopnji.

5Sodnik posameznik je v tej zadevi odločal na podlagi drugega odstavka 14. člena ZUS-1.

¹ Revizijski postopek se je začel pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 49/2023; v nadaljevanju ZUS-1C). V 25. členu prehodnih in končnih določbah ZUS-1C je določeno, da se postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljuje in konča po določbah do sedaj veljavnega zakona. To pomeni, da se postopek v obravnavani zadevi vodi po določbah ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006, 26/2007 - skl. US, 119/2008 - odl. US, 107/2009 - odl. US, 62/2010, 98/2011 - odl. US, 109/2012, 10/2017 - ZPP-E).