UPRS sodba I U 1912/2011

Tožbi se ugodi, odločba Ministra za zdravje št. 181-145/2010/8 z dne 8. 9. 2011 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 80 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ministrstvo za zdravje je z izpodbijano odločbo na predlog tožečih strank za opustitev cepljenja odločilo, da se pri njuni hčerki A.A. cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbam s hemofilusom influence tip b s cepivom Infanrix, Hib+IPV ali cepivom Pentaxim opusti, cepljenje proti davici in tetanusu s cepivom Td-pur, proti otroški paralizi s cepivom Poliorix, proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s cepivom Priorix ali cepivom MMRVaxpro in cepljenje proti hepatitisu B s cepivom Engerix 10 pa se ne opusti.

Iz obrazložitve sledi, da sta tožnika na podlagi 22.a člena Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) podala obrazložen predlog za opustitev celjenja hčerke A.A. Posredovana je bila tudi zdravstvena dokumentacija otroka. Ministrstvo je na podlagi 22.c člena ZNB predlog poslalo Komisiji za cepljenje, ki je predlog proučila in podala strokovno mnenje, ki je sestavni del te odločbe. Iz strokovnega mnenja sledi, da se je komisija pri pregledu predložene zdravstvene dokumentacije usmerila na razloge za opustitev cepljenja in ugotovila, da je deklica prerasla starost, pri kateri se uporabljajo cepiva Infanrix, Hib+IPV in cepivo Pentaxim in se zato po mnenju komisije cepljenje s kombiniranim pet valentnim cepivom proti davici, tetatusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbam s hemofilusom influence tip b, opusti. Cepljenje proti davici in tetanusu s cepivom Td-pur, proti otroški paralizi s cepivom Poliorix, proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s cepivom Priorix ali cepivom MMRVaxpro in cepljenje proti hepatitisu B s cepivom Engerix 10 pa se po mnenju komisije ne opusti, ker pri deklici ne obstajajo zdravstveni razlogi za opustitev cepljenja. Izkazane kožne alergične težave ne predstavljajo kontraindikacije za cepljenje. Ob upoštevanju strokovnega mnenja komisije, ki je po 22. č člena ZNB podlaga za odločitev, tožena stranka odloči, kot izhaja iz izreka.

Tožnika vlagata tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišču predlagata, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Uveljavljata tudi zahtevek za povrnitev stroškov postopka v priglašeni višini. Hkrati predlagata, da sodišče pred odločanjem o glavni stvari zadrži izvršitev izpodbijane odločbe oziroma stanje začasno uredi na podlagi drugega in tretjega odstavka 32. člena ZUS-1.

V tožbi uveljavljata nezakonitost izpodbijane odločbe. Menita, da je strokovno mnenje Komisije za cepljenje, na katerem temelji odločba, pomanjkljivo in da kot tako ne more biti podlaga za izpodbijano odločitev. Na njune pomisleke ni odgovorjeno ne s strani Komisije in ne s strani tožene stranke. Poleg tega so podane še druge pomanjkljivosti v postopku, zaradi katerih je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno in zato nepravilno odločeno o predlogu, da se cepljenje hčerke opusti. Menita namreč in pri tem vztrajata tudi v tožbi, da bi cepljenje nanjo škodljivo vplivalo in imelo dolgotrajne posledice na njenem zdravju. Hčerka A.A. se je rodila s cističnim higromom na vratu, z redko kongenitalno okvaro limfnega sistema, ki povzroča respiratorne težave in resne infekcije. Zaradi dramatično poslabšanega stanja so ji cistični higrom operativno delno odstranili, posledično pa so ji odstranili tudi del limfnega sistema in mišičnih struktur. Po operaciji se je stanje izboljšalo, vendar zaradi ostanka tumorja za ušesom in posledic operacije A.A. ves čas obdobja rasti potrebuje intenzivno obravnavo s strani različnih specialistov. Zaradi nepopolne kirurške odstranitve higroma in negativnega odziva na cepljenje je recidiv (ponovitev tumorja) po cepljenju zelo verjeten. Odstranitev limfnega tkiva na vratu zelo vpliva tudi na delovanje imunskega sistema. Hčerkin organizem zelo burno reagira že ob navadnih prehladih, saj se ji limfni edem poveča in desna stran lica oteče, otrdina za ušesom pa postane trda. V primeru zaužitja hrane, na katero je občutljiva (mleko, pšenica, krompir, paradižnik, oreški), se ji pojavi alergija v obliki zelo srbečih izpuščajev po licu. Glede na slabo zdravstveno stanje, oslabljen imunski sistem, pogoste alergije, nagnjenost k reakcijam na cepiva, ter glede na to, da vzrok nastanka tumorja ni pojasnjen in da tumor ni bil odstranjen v celoti, je zelo verjetno, da bi se A.A. zdravstveno stanje po cepljenju poslabšalo, tumor pa ponovil. Na takšne posledice in možnost takšnih reakcij po cepljenju opozarjajo tudi proizvajalci cepiv. Večina pomožnih snovi v cepivih iz specifikacij, ki jih navajata tožnika, je alergenih. Med razlogi za opustitev cepljenja so tudi alergije na sestavine cepiva, ki pa jih pri A.A. niso nikoli ugotavljali. Glede na zdravstveno stanje in anamnezo ter opisane lastnosti cepiv, obstaja velika verjetnost, da bi pri A.A. po cepljenju prišlo do hudih reakcij.

Zahtevi za izdajo začasne odredbe je sodišče s sklepom I U 1912/2011 z dne 15. 11. 2011 ugodilo in stanje začasno uredilo tako, da se do pravnomočne odločitve o tožbi cepljenje opusti.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala. Sodišču tudi ni predložila upravnih spisov. Ker tega ni storila niti po ponovnem pozivu sodišča, je sodišče o stvari odločilo brez spisov.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijana odločitev temelji na strokovnem mnenju Komisije za cepljenje, v katerem Komisija navede ugotovitve, ki izhajajo iz predložene zdravstvene dokumentacije, in sklene, da zakonsko določeni zdravstveni razlogi za opustitev cepljenja niso podani. Sklep je v celoti neobrazložen. Hkrati se Komisija ne opredeli do navedb tožnikov, da je zdravstveno stanje deklice slabo, da je njen imunski sistem oslabljen in da je nagnjena k reakcijam na cepiva. Ker gre za vprašanja medicinske stroke, pomanjkljivo strokovno mnenje komisije ni zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe (to po določbi 22. č člena izda minister na podlagi mnenja komisije), v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke. Tega v obravnavanem primeru tožena stranka ni in glede na vsebino strokovnega mnenja tudi ni mogla storiti. Obrazložitev izpodbijane odločbe je zato po presoji sodišča bistveno pomanjkljiva, ugovor kršitve določb postopka pa v tem pogledu utemeljen. Utemeljen je tudi ugovor kršitve načela zaslišanja stranke, saj je iz listin, s katerimi razpolaga sodišče, razvidno, da je bilo strokovno mnenje Komisije za cepljenje tožnikoma vročeno skupaj z odločbo (in kot njen sestavni del). Da bi bila tožnika o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, pred odločitvijo seznanjena in da bi jima bila dana možnost izjave, pa iz listin tudi ne sledi.

Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo Ministrstvu za zdravje v ponoven postopek, v katerem bo pridobilo dopolnitev strokovnega mnenja o vprašanjih medicinske stroke, ki so v dosedanjem postopku ostala neodgovorjena. Pred izdajo odločbe v ponovnem postopku je treba, skladno z načelom zaslišanja stranke, tožečo stranko seznaniti z vsebino strokovnega mnenja Komisije za cepljenje in ji omogočiti, da se o njem izjavi.

Odločitev o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, po katerem se tožniku, če v postopku ni imel pooblaščenca in je bila zadeva rešena na seji, priznajo stroški v višini 80 EUR.

Sodišče je v zadevi odločilo na seji na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1.