Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji

To kolektivno pogodbo skleneta Ministrstvo za šolstvo in šport in reprezentativni sindikati organizirani v dejavnosti vzgoje in izobraževanja za območje Republike Slovenije.

Ta kolektivna pogodba velja in se uporablja za vse zavode in delodajalce, ki kot javno službo opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja ter dejavnost dijaških in študentskih domov, in za vse delavce v Republiki Sloveniji, ki so pri njih zaposleni. Izraz "zaposleni delavci" v smislu te pogodbe pomeni vse delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega v zavodu ali pri delodajalcu v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Izraz “ravnatelj” v smislu te pogodbe pomeni ravnatelja, rektorja, dekana oziroma direktorja. Izraz »svet javnega zavoda« v smislu te pogodbe pomeni tudi organ upravljanja visokošolskega zavoda. Izraz »organizator izobraževanja« v smislu te pogodbe pomeni organizatorja praktičnega pouka (vodja delavnic) oziroma organizatorja dela na posestvu (vodja posestva), organizatorja delovne prakse, organizatorja praktičnega usposabljanja v obratovalnicah, organizatorja praktičnega izobraževanja na višjih strokovnih šolah, vodjo oziroma organizatorja izobraževanja odraslih, računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in organizatorja šolske prehrane. Ta pogodba velja tudi za učence in študente na praksi. Določbe te kolektivne pogodbe se uporabljajo kot splošni akt v smislu zakona o delovnih razmerjih, če ni s statutom zavoda ali drugim splošnim aktom urejeno ugodneje.

Stranki te kolektivne pogodbe si morata prizadevati za izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.

Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

V primeru, da ena stranka krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši od treh mesecev. Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka, od pogodbe ni mogoče odstopiti. Po odstopu od pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.

Za reševanje kolektivnih sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje in arbitražni svet. Šteje se, da gre za spor med strankama, če se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih vprašanj.

Vsaka stranka imenuje v komisijo za pomirjevanje dva člana. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih strokovnih in znanstvenih delavcev. Komisija za pomirjanje se konstituira najkasneje v 60 dneh.

Postopek pomirjanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.

Pomirjanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjanje za neuspešno, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjanje ali če člani ne imenujejo predsednika komisije. Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta mora biti sestavljen v pisni obliki. Sporazum je sestavni del kolektivne pogodbe in jo dopolnjuje ali spreminja. Če je pomirjanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.

Vsaka stranka imenuje tri člane arbitražnega sveta. Vsak član mora imeti namestnika. Predsednika in namestnika arbitražnega sveta imenujeta stranki sporazumno izmed strokovnjakov s področja delovnega prava. V primeru, da sporazum o imenovanju predsednika in namestnika ni dosežen, ju imenuje sodišče pristojno za delovne spore. Če ena od strank ne imenuje arbitrov in se ne udeležuje sej ter tako ovira odločanje arbitraže, lahko nasprotna stranka sproži spor pred stvarno pristojnim sodiščem.

Stranki kolektivne pogodbe imenujeta petčlanski odbor za razlago kolektivne pogodbe. Vsaka stranka imenuje dva člana, petega pa imenujeta sporazumno.

Kadar stranka, ki zastopa delavce po tej kolektivni pogodbi, nastopa v razmerju do druge stranke, zavzema do posameznih vprašanj enotno stališče. V ta namen oblikuje komisijo, v kateri so zastopani z določenim številom članov posamezni sindikati organizirani v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Število članov v komisiji je odvisno od števila članov, ki jih posamezna sindikalna organizacija ima. Ta komisija ima pristojnost, da imenuje člane v komisijo za pomirjanje, arbitražni svet in odbor za tolmačenje kolektivne pogodbe.

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi spremembo in dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki. Druga stranka se je dolžna o predlogu opredeliti v 30 dneh. V primeru, da druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe ali se v določenem času ne opredeli do predloga, začne stranka predlagateljica postopek pred komisijo za pomirjanje. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.

V primeru, da ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši kot tri mesece. Pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti.

Delavci sodelujejo pri upravljanju zavoda kot posamezniki in preko predstavnikov v zavodu.

Vsakemu delavcu mora zavod omogočiti sodelovanje pri upravljanju. Delavec kot posameznik ima pravico:

-       do pobud, ki se nanašajo na njegovo delovno mesto, delovno ali organizacijsko enoto in odgovorov na te pobude;

-       biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju;

-       povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na njegovo delovno mesto ali organizacijo dela

-       zahtevati da mu ravnatelj ali od njega pooblaščeni delavec pojasni vprašanja s področja plač in drugih področij delovnega razmerja. Pobude, vprašanja in zahteve iz prve in četrte alinee prejšnjega odstavka delavec naslovi pisno ali ustno neposredno na ravnatelja ali pomočnika ravnatelja. Ravnatelj oziroma pomočnik ravnatelja mora na pisno pobudo, zahtevo ali vprašanje pisno odgovoriti najkasneje v 30 dneh od postavljene pobude, zahteve ali vprašanja.

Ravnatelj mora obveščati delavce o:

-       spremembah dejavnosti oziroma programov zavoda

-       spremembah organiziranosti, organizaciji dela in delovnih postopkih

-       letnih programih dela in poslovanja in njihovem uresničevanju

-       spremembah veljavnih zakonov, o novih zakonih, drugih predpisih in splošnih aktih, ki zadevajo delavce v dejavnosti

-       predvidenih kadrovskih spremembah (novo zaposlovanje, prerazporejanje, kolektivno odpuščanje) in razlogih zanje

-       letni razporeditvi in občasnih prerazporeditvah delovnega časa

-       kriterijih in merilih za ugotavljanje skupinske in posamične delovne uspešnosti delavcev

-       merilih za spodbujanje inovativnosti

-       ukrepih za zdravo in varno delovno okolje

-       predlogu letnega delovnega načrta

-       sistemizaciji delovnih mest. Ravnatelj mora obveščati delavce tudi o drugih zadevah, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj, pravice ter obveznosti delavcev iz dela in delovnega razmerja. O zadevah iz prvega in drugega odstavka tega člena se delavce pisno obvesti najkasneje osem dni pred sprejemom odločitev ravnatelja ali sveta zavoda.

Ravnatelj je dolžan obveščati reprezentativne sindikate v zavodu in zahtevati skupno posvetovanje glede:

-       statusnih sprememb

-       potrebe po novih delavcih (število in profili)

-       razporejanja delavcev iz zavoda v druge organizacije

-       razporejanja delavcev iz kraja v kraj

-       odpuščanja delavcev. Potrebne informacije za posvetovanje o zadevah iz prve alinee tega člena je ravnatelj dolžan posredovati reprezentativnim sindikatom najmanj 30 dni, v ostalih zadevah pa 8 dni pred sprejemom odločitve ravnatelja ali sveta zavoda. Skupno posvetovanje mora ravnatelj sklicati najmanj 3 dni pred sprejemom odločitve.

Ravnatelj mora 15 dni pred sprejemom odločitve zahtevati predhodno mnenje reprezentativnih sindikatov o:

-       zaposlovanju oziroma nadaljevanju dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev

-       začetku in koncu delovnega časa, odmorih med delom in razporeditvi tedenskega delovnega časa

-       času, kraju in načinu izplačil plač in drugih osebnih prejemkov

-       uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti, razvrščanju oziroma napredovanju v višje plačilne razrede in določanju plač in drugih prejemkov na tej podlagi

-       ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni

-       določanju različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela zaposlenih. Reprezentativni sindikati oblikujejo predhodno mnenje na podlagi večinskega stališča zaposlenih delavcev. Če organ upravljanja oziroma ravnatelj pri odločitvi ni upošteval mnenja reprezentativnih sindikatov, jih mora v osmih dneh obvestiti o razlogih za svojo odločitev. Organ upravljanja oziroma direktor lahko sam odloči o zadevah iz prvega odstavka tega člena, če sindikati ne posredujejo svojega mnenja v osmih dneh od dneva, ko je bila dana zahteva. Na zahtevo reprezentativnega sindikata mora ravnatelj v osmih dneh organizirati razgovor s sindikalnimi predstavniki.

Z aktom o sistemizaciji se za posamezno delovno mesto določijo posebni delovni pogoji za sklenitev delovnega razmerja. Delovne izkušnje kot posebni delovni pogoj za sklenitev delovnega razmerja se lahko opredelijo do pet let.

Sklep o potrebi sklenitve delovnega razmerja sprejme ravnatelj in opravi izbiro med kandidati.

Pooblastila za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev (splošno ali posamično pooblastilo), o katerih odloča ravnatelj, lahko prenese na pomočnika ravnatelja.

Zavod in delavec skleneta pisno pogodbo o zaposlitvi, najkasneje z dnem nastopa dela. Pred podpisom pogodbe o zaposlitvi je potrebno delavca seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki urejajo njegove pravice in obveznosti. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb in se mu te pravice ne sme odreči. Pogodbeni stranki se zavezujeta, da bosta izdelali enoten obrazec pogodbe o zaposlitvi, ki bo vseboval minimum obveznih elementov in ga posredovali vsem vzgojnoizobraževalnim zavodom.

Poskusno delo za posamezna dela znaša največ:

-       za dela od I. do IV. skupine zahtevnosti en mesec,

-       za dela V. skupine zahtevnosti dva meseca,

-       za dela VI. in VII. skupine zahtevnosti tri mesece,

-       za dela VIII. in IX. skupine zahtevnosti štiri mesece. Poskusno delo ne more biti daljše kot je določeno v objavi.

Delavca na poskusnem delu spremlja tričlanska komisija, ki jo imenuje ravnatelj. Člani komisije morajo imeti najmanj takšno stopnjo strokovne izobrazbe kot se zahteva za delovno mesto, na katero je razporejen delavec na poskusnem delu. Eden izmed članov komisije med poskusnim delom spremlja, nadzoruje in pomaga delavcu na poskusnem delu. Komisija svojo odločitev sprejme do izteka roka. Sklep, mora biti obrazložen in imeti pravni pouk.

Če delavec odpove delovno razmerje v času trajanja poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pismeno odpoved. Poskusno delo se izjemoma lahko podaljša zaradi odsotnosti z dela zaradi daljše bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobno, če odsotnost znaša več:

-       kot 5 delovnih dni za dela I. do IV. skupine zahtevnosti,

-       kot 10 delovnih dni za dela V. skupine zahtevnosti,

-       kot 15 delovnih dni za dela VI. in VII. skupine zahtevnosti,

-       kot 20 delovnih dni za dela VIII. in IX. skupine zahtevnosti.

Delavec, ki sklene delovno razmerje kot pripravnik opravlja pripravništvo in strokovni izpit v skladu s to pogodbo. Pedagoški delavec in strokovni delavec, ki sklene delovno razmerje kot pripravnik, opravlja pripravništvo in strokovni izpit po specialnih predpisih. Pripravništva ni potrebno ponovno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju dosegal višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica in stroke.

Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas v naslednjih primerih:

-       če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu zaposli na ustreznem delovnem mestu,

-       če si pripravnik izrecno želi pridobiti samo delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.

Pripravnik pripravi poročilo o poteku pripravništva. Ob koncu pripravniške dobe opravi pripravnik strokovni izpit. Izpit se opravlja praviloma pred iztekom pripravniške dobe.

Pripravniška doba traja največ eno leto, razen če zakon ne določa drugače. V tem okviru se določa:

-       za pripravnike s srednjo strokovno izobrazbo - največ 6 mesecev,

-       za pripravnike z višjo strokovno izobrazbo - največ 8 mesecev,

-       za pripravnike z visoko strokovno izobrazbo - največ 10 mesecev. Pripravništvo se lahko na predlog mentorja skrajša do 1/4 pripravniške dobe. V primeru zelo uspešnega dela pripravnika se lahko na predlog ravnatelja v skladu s posebnimi predpisi skrajša pripravniška doba do 1/2. O skrajšanju pripravniške dobe odloča komisija za spremljanje pripravniške dobe.

Pripravništvo se lahko podaljša, če znaša opravičena odsotnost z dela pripravnika:

-       za dela IV. in V. stopnje več kot 14 delovnih dni,

-       za dela VI. stopnje več kot 21 delovnih dni,

-       za dela VII. stopnje več kot 28 delovnih dni.

Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje s potekom časa, za katerega je sklenil delovno razmerje. Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, preneha delovno razmerje, če tudi po ponovnem opravljanju strokovnega izpita ni uspešen.

Delavca se lahko razporedi v drug kraj največ za 6 mesecev, na način in pod pogoji kot jih določa četrti odstavek 24. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (Uradni I. RS, št. 18/91 in 34/93). Za nedoločen čas delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve:

-       če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi dve uri in več,

-       če je samohranilka(ec) z otrokom do 7 let,

-       če ima otroka starega do 5 let,

-       če je invalid II. ali III. kategorije,

-       če je starejši od 55 let (moški) oziroma 50 let (ženske),

-       če neguje težje duševno ali telesno prizadetega družinskega člana. Če razporeditev iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti bivališča zahteva delavčevo preselitev, mu je treba zagotoviti enakovredne bivalne prostore in možnosti šolanja otrok.

Zavod mora razporediti delavca – invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto na podlagi pravnomočnega sklepa pristojne komisije, ki je ugotovila spremenjene delovne zmožnosti delavca. Dokler zavod ne zagotovi delavcu iz prvega odstavka drugega ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo oziroma v višini 100% osnovne plače povečane za dodatek na delovno dobo, če je nastopila invalidnost pri delavcu zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu. Če je za delavca ugodneje, se mu nadomestilo, iz drugega odstavka tega člena, izplačuje v višini 70% povprečne plače, ki jo je prejemal v zadnjih treh mesecih, za redno delo brez povečanega obsega dela in delovne uspešnosti.

Učitelja, ki opravlja naloge razrednika, izmed zaposlenih učiteljev v zavodu določi ravnatelj. Učitelj za čas opravljanja nalog razrednika sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na delovnem mestu učitelj razrednik. V času opravljanja nalog razrednika učitelju mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto učitelja. Ob prenehanju opravljanja nalog razrednika, ima učitelj razrednik pravico in dolžnost do vrnitve na delovno mesto učitelja. Ne glede na prejšnji odstavek lahko učitelj, ki je v zavodu zaposlen za določen čas, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas na delovnem mestu učitelj razrednik, in sicer za čas opravljanja nalog razrednika. Opravljanje nalog na delovnem mestu učitelj razrednik in na delovnem mestu učitelj se šteje za opravljanje istega dela v smislu omejitve sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnosti v primeru višje sile, reševanja človeških življenj in zdravja, nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare naprav. Delavec prejme v primerih razporeditve po prejšnjem odstavku enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

Delavca je mogoče prevzeti v drug zavod oziroma k drugemu delodajalcu pod naslednjimi pogoji:

-       da se v organizaciji ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,

-       da druga organizacija oziroma delodajalec zaposli vse delavce na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev,

-       da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva kot da delavec ni spremenil zaposlitve. V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena sklene delavec delovno razmerje brez objave. Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja v obeh organizacijah na podlagi predhodnega mnenja sindikata.

Osnovna šola, ki uvede 9-letni program, prevzame v skladu z normativi in standardi za osnovno šolo, v začetku šolskega leta, ko začne prvič izvajati 9-letni program, vzgojitelje predšolskih otrok. V osnovno šolo, ki izvaja program 9-letne osnovne šole, je mogoče iz vrtca začasno za obdobje enega šolskega leta, razporediti vzgojitelje predšolskih otrok, da se tako otrokom olajša prehod iz vrtca v šolo.

Osnovna šola praviloma v šolskem letu, ko začne prvič izvajati program 9-letne osnovne šole prevzame od vrtca vzgojitelje predšolskih otrok za poučevanje v prvem razredu, izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela v oddelkih podaljšanega bivanja in jutranje varstvo. Prevzem se opravi praviloma med vrtcem in šolo, ki delujeta na območju občine, ki je ustanoviteljica obeh zavodov. Ravnatelj šole najkasneje do 31. maja ugotovi potrebno število vzgojiteljev predšolskih otrok za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli in drugih oblik organiziranega dela z učenci ter za navedena mesta pripravi posebno interno objavo in jo posreduje vrtcem, ki delujejo na območju šolskega okoliša. Interna objava se objavi v prostorih vrtca, v njej pa je treba navesti:

-       zahtevane pogoje,

-       8-dnevni rok, do katerega se lahko prijavijo kandidati,

-       8-dnevni rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri. Za objavo interne objave v prostorih vrtca je odgovoren njegov ravnatelj. Osnovna šola praviloma prevzame tiste vzgojitelje predšolskih otrok, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

-       izpolnjujejo izobrazbene pogoje za vzgojitelja predšolskih otrok iz tretjega odstavka 40. oziroma 56. člena zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96) v povezavi s 103. členom zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96 in 33/97).

-       imajo opravljena najmanj dva modula izobraževanja za učitelje v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju in

-       imajo izkušnje v oddelkih s programom priprave na šolo. V primeru, da se prijavi več kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, kot je predvidenih delovnih mest, opravi izbiro delavcev, ki bodo prevzeti, ravnatelj šole v soglasju z ravnateljem vrtca. Pogodbo o prevzemu vzgojiteljev predšolskih otrok iz vrtca v šolo skleneta ravnatelja vrtca in šole. Vzgojitelj predšolskih otrok iz prejšnjega odstavka sklene v osnovni šoli delovno razmerje za nedoločen čas. Pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja (dodatki, dopusti, jubilejne nagrade, napredovanje itd.) se delavcu upošteva tudi delovna doba, ki jo je dopolnil v vrtcu. Delavcem, ki so bili prevzeti v skladu s prejšnjimi odstavki, tri leta po prevzemu ne more prenehati delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov.

Vzgojitelja predšolskih otrok, ki je v vrtcu opravljal delo v oddelku otrok pred vstopom v program 9-letne osnovne šole, je mogoče za obdobje enega šolskega leta začasno razporediti iz vrtca v osnovno šolo za poučevanje v prvem razredu, izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela v oddelkih podaljšanega bivanja in jutranje varstvo v osnovni šoli. Vzgojitelj predšolskih otrok sklene delovno razmerje v osnovni šoli za obdobje, ki ga opredelita ravnatelja šole in vrtca. Vzgojitelju v tem času v vrtcu mirujejo pravice iz delovnega razmerja. Po preteku delovnega razmerja, sklenjenega v skladu s prejšnjim odstavkom, se vzgojitelj predšolskih otrok vrne v vrtec in nadaljuje z delovnim razmerjem, ki ga je imel sklenjenega v vrtcu. O začasni razporeditvi vzgojitelja predšolskih otrok v šolo sporazumno odločita ravnatelja vrtca in šole. Pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja (dodatki, dopust, jubilejne nagrade, napredovanja in podobno) se delavcu upošteva tudi delovna doba, ki jo je dopolnil v vrtcu oziroma v šoli. To določilo velja in se smiselno uporablja tudi za razporeditev učitelja, ki izpolnjuje pogoje za vzgojitelja predšolskih otrok in ostale pogoje iz drugega odstavka 36.b člena te pogodbe iz šole v oddelek vrtca, v katerega so vključeni otroci, ki bodo v naslednjem šolskem letu vstopili v šolo.

V aktu o sistemizaciji vzgojnovarstvenega zavoda se določi, na katerih delovnih mestih je dopustno uvesti delo na domu. Pogoji in način opravljanja dela na domu se uredijo med vzgojnovarstvenim zavodom in delavcem s pogodbo o zaposlitvi. Vzgojnovarstveni zavod in delavec s pogodbo opredelita predvsem pogoje in način opravljanja dela na domu ter nadomestilo za uporabo delavčevih delovnih sredstev za delo na domu, in sicer najmanj v višini predpisane amortizacije ter povračilo ostalih materialnih stroškov. Delavec, ki dela na domu, ima enake pravice in obveznosti iz dela in delovnega razmerja kot delavci, ki delajo v vzgojnovarstvenem zavodu. Vzgojnovarstveni zavod je dolžan zagotavljati varne pogoje dela in nadzorovati varnost pri delu. V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.

Pri določanju delavcev, katerih delo postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov se upošteva seštevek točk po vseh kriterijih. Kot presežek se najprej opredelijo delavci z manjšim številom točk.

Kriteriji za ugotavljanje začasnih in trajnih presežkov delavcev:

1.Delovna uspešnost delavca:                                                                                       točk a)   nadpovprečna                                                                                                                30 b)   povprečna                                                                                                                      10 c)   podpovprečna                                                                                                                  0 Kriterij delovne uspešnosti se upošteva samo v primeru, če se je ocenjevala v zavodu eno leto pred uvedbo postopka za določanje presežnih delavcev.

2.Strokovna izobrazba: Delavec ima: a)   zahtevano strokovno izobrazbo                                                                                     30 b)   eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo                                                                           10 c)   dve ali več stopenj nižjo strokovno izobrazbo od zahtevane                                           0

3.Naziv: a)   mentor                                                                                                                            10 b)   svetovalec                                                                                                                      20 c)   svetnik                                                                                                                            30

4.Delovne izkušnje za delo, ki ga delavec opravlja: a)   ima zahtevane delovne izkušnje                                                                                      5 b)   nima zahtevanih delovnih izkušenj                                                                                   0

5.Dosežena delovna doba: a)   do 3 let                                                                                                                              3 b)   nad 3 do 7 let                                                                                                                    6 c)   nad 7 do 10 let                                                                                                                  9 d)   nad 10 do 15 let                                                                                                              13 e)   nad 15 do 20 let                                                                                                              17 f)   nad 20 do 25 let                                                                                                              20 g)   nad 25 let                                                                                                                        25

6.Zdravstveno stanje: a)   delavec ima kronično ali ponavljajoče obolenje                                                             10 b)   slabše zdravstveno stanje delavca zaradi poškodb pri delu                                          20

7.Socialno stanje: a)   zaposlen samo eden izmed zakoncev oziroma samohranilec                                      20 b)   število nepreskrbljenih otrok:

-   za vsakega otroka po                                                                                                    5 c)   delavec, ki opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic (popoldanska obrt) ali delavec, ki je lastnik kmetijskih obdelovalnih površin nad 4 ha – 30 točk d)   delavec, katerega zakonec opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic ali je lastnik kmetijskih obdelovalnih površin nad 4 ha – 30 točk e)   delavec, ki je pretežni lastnik ali družabnik v delujočem zasebnem ali mešanem podjetju – 30 točk Za nepreskrbljene otroke se štejejo otroci, ki živijo z delavcem v skupnem gospodinjstvu in nimajo lastnih sredstev za preživljanje.

Delavcu, ki mu preneha delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov, pripada odpravnina v višini 50% njegove povprečne izplačane plače brez odtegljajev v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v vzgojnoizobraževalnih zavodih. Odpravnina iz prejšnjega odstavka se izplača delavcu najkasneje do izteka odpovednega roka.

Kriteriji se upoštevajo na podlagi dokumentiranih podatkov, s katerimi razpolaga zavod oziroma jih na podlagi poziva posredujejo delavci. Podatki se upoštevajo po stanju na dan, ko pristojni organ ugotovi trajen presežek delavcev. Delavcu, ki predloži dokončen sklep, s katerim je njegov zakonec določen kot presežek, lahko preneha delovno razmerje samo z njegovim soglasjem. Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje le, če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe, če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev ali z njegovim soglasjem pravica do ustrezne odpravnine.

Ravnatelj mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežnih delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.

Če svet zavoda sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred arbitražno komisijo. Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pred arbitražno komisijo, je program dokončen. V primeru, ko je sindikat sprožil postopek pred arbitražno komisijo, je program dokončen, ko arbitražna komisija odloči. Kadar se arbitražna komisija ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni imenovala svojega arbitra, imenuje arbitra na predlog stranke sodišče za delovne spore z območja, na katerem je sedež zavoda.

Delovni čas je efektivni delovni čas, čas dnevnega odmora med delom in čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. Polni delovni čas je 40 ur tedensko. V polni delovni čas se šteje tudi čas, ko delavec sodeluje v organih upravljanja zavoda kot predstavnik zaposlenih oziroma v strokovnih organih zavoda. Pred začetkom šolskega leta ravnatelj na podlagi predloga letnega delovnega načrta zavoda določi letni razpored delovnega časa za vse zaposlene in o tem pisno obvesti njih in sindikat, na v zavodu običajen način. Zavod mora voditi evidenco delovnega časa v skladu s predpisi.

Delovni čas učitelja je neenakomerno razporejen. Če je neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen delovni čas ostalih strokovnih delavcev, se smiselno uporabljajo določbe te kolektivne pogodbe o razporeditvi delovnega časa učiteljev. Pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v 12 mesecih tekočega šolskega leta, to je od 1. septembra v tekočem koledarskem letu do 31. avgusta v naslednjem koledarskem letu (v nadaljnjem besedilu: referenčno obdobje). Ravnatelj mora z individualnim letnim delovnim načrtom delo učitelja organizirati tako, da je ob izteku referenčnega obdobja povprečni polni delovni čas izravnan. Polni delovni čas učitelja ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu oziroma več kot pet zaporednih dni v tednu, razen če dela ni mogoče organizirati drugače zaradi nemotene izvedbe vzgojno-izobraževalnega dela in je tako določeno v letnem delovnem načrtu zavoda. Če vzgojno-izobraževalnega dela ni mogoče organizirati drugače in je zato učitelju, ki ima neenakomerno razporejen delovni čas oziroma začasno prerazporejen delovni čas, v posameznem referenčnem obdobju izjemoma odrejeno delo preko povprečne delovne obveznosti v tem obdobju, se mu ta presežek izplača kot delo preko polnega delovnega časa. Ravnatelj po koncu referenčnega obdobja obvesti učitelja o izrabi delovnega časa, upoštevaje letno razporeditev in začasne prerazporeditve delovnega časa, in o obsegu ur nadurnega dela. Pri neenakomerni razporeditvi ali začasni prerazporeditvi delovnega časa učitelja tedenske učne obveznosti, določene z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, ni dopustno neenakomerno razporediti. V primeru začasne prerazporeditve delovnega časa, ki odstopa od individualnega letnega delovnega načrta učitelja iz 44.b člena te kolektivne pogodbe, mora ravnatelj o tem pisno obvestiti učitelja najmanj en dan pred prerazporeditvijo delovnega časa.

Pred začetkom šolskega leta ravnatelj na podlagi predloga letnega delovnega načrta zavoda za novo šolsko leto sprejme individualni letni delovni načrt za vsakega učitelja, v katerem opredeli obseg in razporeditve del in nalog v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Delovna obveznost učitelja obsega tedensko učno obveznost, določeno z zakonom, pripravo na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov ter drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa. Učitelju, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, se za izvedbo učne obveznosti, priprav na pouk, popravljanja in ocenjevanja izdelkov (kakor izhaja iz Priloge 1, ki je sestavni del te kolektivne pogodbe) prizna v tednih trajanja pouka 33 ur na teden. Drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa, obsega dela in naloge, ki so skupne vsem učiteljem (primeroma so navedene v Prilogi 2, ki je sestavni del te kolektivne pogodbe) in lahko trajajo najmanj 150 do največ 180 ur v šolskem letu. Učitelj izvaja tudi druga dela in naloge, potrebne za uresničitev izobraževalnega programa, ki se do zapolnitve polne delovne obveznosti učitelja določijo v individualnem letnem delovnem načrtu, kamor sodijo tudi naloge razrednika.

Z zakonom določena tedenska učna obveznost predstavlja največji tedenski dovoljeni obseg ur učne obveznosti, ki skupaj s pripravo na pouk, popravljanjem in ocenjevanjem izdelkov ter drugim delom predstavlja polno tedensko delovno obveznost učitelja. V primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, ter v primeru, ko učitelj nadomešča krajšo začasno odsotnost učitelja in se nadomeščanje izvaja kot ura pouka, je dopustno učitelju določiti ure dodatne tedenske učne obveznosti. Učna obveznost dnevno ne sme presegati 7 ur pouka. Dodatna tedenska učna obveznost ni delo preko polnega delovnega časa. Učitelj je za ure dodatne tedenske učne obveznosti upravičen do dodatnega plačila v skladu s predpisi, ki urejajo sistem plač javnih uslužbencev.

Učitelj pisno obvesti ravnatelja, da bo del delovne obveznosti, ki obsega pripravo na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov ali izjemoma tudi druga dela in naloge, za katera je tako določeno v individualnem letnem delovnem načrtu, v tednih trajanja pouka, opravljal izven zavoda. Pisno obvestilo velja do preklica. Ob upoštevanju organizacije dela v zavodu, učitelj opravlja delo izven zavoda po lastnem časovnem razporedu v obsegu največ 10 ur tedensko v okviru ur iz tretjega odstavka 44.b člena. Učitelj, ki opravlja delo izven zavoda, mora priti v prostore zavoda ali se udeležiti sestankov, konferenc ali drugih vnaprej določenih aktivnosti tudi ob dnevih, ko bi sicer opravljal delo izven zavoda oziroma če gre za nujne ali neodložljive zadeve. Učitelj, ki opravlja delo izven zavoda, je dolžan upoštevati pogoje za varno opravljanje dela. Za čas opravljanja dela izven zavoda učitelju ne pripadajo dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času, razen če ravnatelj pisno odredi, da se mora določeno delo opraviti kot nočno delo, delo v nedeljo ali na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan. Delo, ki ga učitelj opravlja izven zavoda, ni delo na domu v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in to kolektivno pogodbo.

Polni delovni čas visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev je neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v koledarskem letu (v nadaljnjem besedilu: referenčno obdobje). Visokošolski učitelj oziroma visokošolski sodelavec v okviru svojega delovnega mesta izvaja neposredno pedagoško obveznost (v nadaljnjem besedilu: n.p.o.), posredno pedagoško delo (p.p.d.), osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo (v nadaljnjem besedilu: r.u.s.) ter sodelovanje pri upravljanju (v nadaljnjem besedilu: s.u.). P.p.d. obsega priprave na n.p.o., preizkuse znanja, govorilne ure, s pedagoškim delom povezana administrativna opravila, razvoj predmetov s spremljanjem razvoja strok in pripravo študijskih gradiv. R.u.s. obsega temeljno in uporabno raziskovalno in razvojno delo, nujno za razvoj stroke, oziroma ustvarjalno in poustvarjalno umetniško delo in usposabljanje, potrebno za kakovostno pedagoško delo in strokovni razvoj delavca, ki se potrdi z izvolitvijo v naziv, ter drugo strokovno delo, s katerim se uresničujeta poslanstvo visokošolskega zavoda in akademski ugled. S.u. obsega sodelovanje v delu komisij ter organov upravljanja univerze in njenih članic oziroma samostojnega visokošolskega zavoda. N.p.o., v obsegu, kot jo določa zakon, je število kontaktnih ur v trajanju 45 minut, ki jih predvidevajo študijski programi in jih mora visokošolski učitelj oziroma visokošolski sodelavec opraviti v okviru polnega delovnega časa. N.p.o. v času organiziranega študijskega procesa v visokošolskem izobraževanju, ki se izvaja kot javna služba, znaša: – za docenta, izrednega in rednega profesorja šest ur tedensko, – za višjega predavatelja, predavatelja in lektorja devet ur tedensko, – za asistenta deset ur tedensko, – za strokovnega svetnika, višjega strokovnega sodelavca, strokovnega sodelavca in učitelja veščin šestnajst ur tedensko, – za strokovnega sodelavca pri pedagoškem procesu dvajset ur tedensko. N.p.o. visokošolskega učitelja v nazivu docent, izredni ali redni profesor, ki izvaja vaje, se lahko poveča do n.p.o. asistenta in se določi sorazmerno glede na obseg izvajanja vaj. Visokošolski učitelj v nazivu docent, izredni ali redni profesor lahko, zato, da izpolni n.p.o., izvaja največ štiri ure vaj, ob pogoju, da ima štiri ure predavanj in seminarjev tedensko. Predavanja, seminarji ali druge oblike n.p.o., za katere se zahteva naziv docenta, izrednega ali rednega profesorja, se lahko izvajajo le na podlagi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto visokošolskega učitelja. Visokošolski zavod lahko za izvajanje n.p.o. v okviru javne službe sklene pogodbo obligacijskega prava z visokošolskim učiteljem oziroma visokošolskim sodelavcem samo, če so predhodno izčrpane vse možnosti za sklenitev ustrezne pogodbe o zaposlitvi. Akti visokošolskega zavoda ne vplivajo na obseg in priznavanje ur n.p.o., kot jih določata zakon in kolektivna pogodba in ki so kot kontaktne ure predvidene v akreditiranih študijskih programih.

Delavci zaposleni v vzgojnoizobraževalnih zavodih praviloma izrabijo večino letnega dopusta v času šolskih počitnic.

Delavec ima pravico do letnega dopusta po kriterijih opredeljenih s to pogodbo, ne glede na to ali dela polni ali krajši delovni čas od polnega. Če delavec ne izpolni pogoja nepretrganega dela šestih mesecev, ima pravico do sorazmernega dela dopusta. Sorazmerni del dopusta se določi tako, da se število pripadajočih dni letnega dopusta deli z dvanajstimi meseci in pomnoži s številom mesecev, ki jih je delavec že izpolnil v zavodu.

Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev, psihičnih obremenitev, socialnih in zdravstvenih razmer ter starosti.

1.točka Delavcu pripada glede na delovno dobo naslednje število dni letnega dopusta:

-       do 3 leta delovne dobe                                                                                                   19 dni

-       nad 3 do 7 let delovne dobe                                                                                           20 dni

-       nad 7 do 10 let delovne dobe                                                                                         21 dni

-       nad 10 do 15 let delovne dobe                                                                                       22 dni

-       nad 15 do 20 let delovne dobe                                                                                       23 dni

-       nad 20 do 25 let delovne dobe                                                                                       24 dni

-       nad 25 let delovne dobe                                                                                                 25 dni

2.točka Glede na najvišjo stopnjo izobrazbe, ki se zahteva za delovno mesto:

-       delavcem VIII. in IX. skupine zahtevnosti – 6 dni letnega dopusta

-       delavcem VII. -in VII./2 skupine zahtevnosti – 5. dni letnega dopusta,

-       delavcem VI. in VI./2 skupine zahtevnosti – 4 dni letnega dopusta,

-       delavcem V. skupine zahtevnosti – 3 dni letnega dopusta

-       delavcem na vseh ostalih delovnih mestih – 2 dni letnega dopusta.

3.točka Delavcu se letni dopust glede na zahtevnost dela poveča:

-       za vodenje zavoda – 5 dni,

-       za vodenje enote vrtca, podružnične šole oziroma opravljanja funkcije pomočnika ravnatelja – 4 dni,

-       za vzgojno-izobraževalno in drugo delo z otroki oziroma učenci s posebnimi potrebami v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami in šolah s prilagojenim programom ter razvojnih oddelkih vrtcev: a)  z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z motnjami vida sluha in govora ter z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju – 3 dni b)  z motnjami vedenja in osebnosti in z zmerno motnjo v duševnem razvoju – 5 dni c)  s težjo motnjo v duševnem razvoju ter z več motnjami – 10 dni

-       za delo v hrupu, vročini, prahu in vlagi, oziroma pod vplivom vremenskih razmer – 3 dni

-       za delo v nočnem času – 3 dni Učiteljem, vzgojiteljem, varuhom, svetovalnim delavcem in drugim strokovnim delavcem, ki jih določa zakon, se letni dopust poveča za 1 dan.

4.točka Delavcu se glede na socialne in zdravstvene razmere letni dopust poveča:

-       za vsakega otroka do 7 leta starosti 2 dni,

-       za vsakega otroka nad 7 let do 15 let starosti za 1 dan,

-       invalidu II. in III. kategorije za 1 dan,

-       delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo za 5 dni,

-       delovnemu invalidu in delavcu z najmanj 60% telesno okvaro za 5 dni,

5.točka Delavcu, ki dopolni 55 let starosti, se letni dopust poveča za pet dni. Kriterij delovne dobe oziroma določene starosti se upošteva delavcu pri določanju dolžine letnega dopusta, če je izpolnjen pogoj v koledarskem letu, za katerega se določa dolžina letnega dopusta.

Kot dnevi letnega dopusta se štejejo delovni dnevi. V dneve letnega dopusta se ne vštevajo sobote. Delavec ima pravico dva dni letnega dopusta izrabiti na tista dneva, ki ju sam določi, pri čemer mora o tem obvestiti zavod tri delovne dni pred izrabo. Delavec teh dveh dni ne more koristiti v istem tednu.

Delavci imajo pravico do dnevnega 30 minutnega odmora. Odmor se ne sme organizirati na začetku ali ob koncu delovnega časa. Izraba dnevnega odmora za pedagoške delavce se uredi z razporeditvijo delovnega časa v okviru zavoda.

Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur (dnevni počitek). Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur. V primerih iz 105.a člena te kolektivne pogodbe oziroma v drugih utemeljenih primerih, povezanih z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z letnim delovnim načrtom, se dnevni počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot ga določata prvi oziroma drugi odstavek tega člena, delavcu zagotovi v obdobju, ki ni daljše od dveh mesecev.

Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka iz prejšnjega člena, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur (tedenski počitek). Minimalno trajanje tedenskega počitka se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni. Če mora delavec zaradi organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drugi dan v tednu. V primerih iz 105.a člena te kolektivne pogodbe oziroma v drugih utemeljenih primerih, povezanih z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z letnim delovnim načrtom, se povprečno minimalno trajanje tedenskega počitka zagotovi v obdobju, ki ni daljše od dveh mesecev.

Delavec je lahko odsoten z dela največ 7 delovnih dni s pravico do nadomestila plače v posameznem koledarskem letu, in sicer:

-       sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana (zakonec, otroci, posvojenci in pastorki) v primerih, ko nima pravice do nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in sicer na podlagi zdravniškega potrdila,

-       pet dni zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah na državni ali mednarodni ravni in v primeru elementarnih nesreč,

-       tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana in staršev, selitve v drugo stanovanje,

-       dva dni za poroko otroka,

-       en dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov (stari starši, brat, polbrat, sestra, polsestra, vnuk, vnukinja, tašča in tast), zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad 5 dni. V primerih iz predhodnega odstavka delavcu odsotnosti ni mogoče zavrniti, ne glede na potrebe delovnega procesa.

Za pripravo na strokovni izpit pripada pripravniku do V. stopnje strokovne izobrazbe 5 delovnih dni, pripravniku VI. in VII. stopnje strokovne izobrazbe pa 7 delovnih dni odsotnosti z dela z nadomestilom plače. To odsotnost lahko koristi le enkrat. Na osnovi predloga medicine dela ima delavec pravico do odsotnosti 10 delovnih dni z nadomestilom osebnega dohodka za medicinsko programirano zdravljenje. Delavcu se mora zagotoviti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti in opravljanja funkcije v državnih organih in organih lokalnih skupnosti ter zaradi opravljanja funkcij v najvišjih organih reprezentativnih sindikatov dejavnosti, ki so opredeljeni s statuti, veljavnimi na dan podpisa te pogodbe. Prostovoljni krvodajalci imajo pravico do dveh zaporednih prostih delovnih dni vsakokrat, ko dajo kri. Prosti dnevi se jim računajo, kot da so na delu. Delavec sme biti odsoten z dela ob nadomestilu plače zaradi iskanja nujne zdravniške pomoči, vendar največ tri ure za posamezen primer in ne več kot 20 ur na leto. To velja tudi v primeru, ko delavec išče zdravniško pomoč za ožjega družinskega člana.

Delavec je lahko odsoten brez nadomestila plače do 30 delovnih dni v posameznem koledarskem letu pod pogojem, da odsotnost ne bo bistveno motila delovnega procesa. Delavcu se odobri odsotnost zaradi:

-       zasebnega potovanja,

-       nege družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana,

-       zdravljenja na lastne stroške,

-       strokovnega izpopolnjevanja, kadar delavec nima pravice do odsotnosti z nadomestilom osebnega dohodka,

-       sodelovanja na kulturnih in športnih prireditvah,

-       sodelovanja na kongresih, konferencah političnih strank in drugih organizacij,

-       drug neodložljiv osebni opravek. V primeru odsotnosti delavca z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka, delavcu pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirujejo. Delavcu, ki je na izobraževanju v lastnem interesu zavod lahko sofinancira šolnino oziroma mu omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi.

Delavci imajo pravico do stalnega strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja. V ta namen mora zavod delavcem na delovnih mestih za katere se zahteva najmanj srednja izobrazba omogočiti letno najmanj 5 dni strokovnega izobraževanja oziroma 15 dni na vsaka 3 leta, ostalim delavcem pa najmanj 2 dni letno oziroma 6 dni na vsaka tri leta. Stroške strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, vključno z nadomestilom plače, plača zavod. Delavcu pripada povračilo stroškov povezanih s stalnim strokovnim izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem:

-       potni stroški,

-       kotizacija,

-       stroški bivanja.

Visokošolski učitelj ima v šestih letih opravljanja dela pravico do poglobljenega izpopolnjevanja na področju raziskovalne dejavnosti v skupnem trajanju največ dvanajst mesecev (sobotno leto). Visokošolski učitelj je v primeru iz prejšnjega odstavka upravičen do nadomestila plače in je v celoti oproščen pedagoških obveznosti, ki bi jih moral opraviti v tem obdobju. Stroške dela osebe, ki nadomešča odstotnega visokošolskega učitelja, krije delodajalec.

Delavci imajo pravico do izobraževanja za pridobitev javno veljavne izobrazbe v svojem interesu ali v interesu zavoda, zavod pa ima pravico delavce napotiti na takšno izobraževanje. Delavec se je dolžan izobraževati, če ga zavod napoti na izobraževanje za pridobitev javno veljavne izobrazbe. Delavec, ki se za pridobitev javno veljavne izobrazbe izobražuje v interesu zavoda in delavec, ki je na takšno izobraževanje napoten, sklene z zavodom pogodbo, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti.

Delavcu, ki se izobražuje za pridobitev javno veljavne izobrazbe v interesu zavoda in delavcu, ki je na izobraževanje napoten s strani zavoda, pripada:

-       za vsako prvo opravljanje izpita na ravni izobraževanja do V. stopnje – 3 delovni dnevi,

-       za vsako prvo opravljanje izpita na višji ali visoki stopnji izobraževanja – 5 delovnih dni,

-       za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti – 10 delovnih dni,

-       za diplomo na višji ali visoki šoli – 15 delovnih dni,

-       za vsako prvo opravljanje izpita na podiplomskem študiju – 10 delovnih dni,

-       za pripravo magistrske naloge – 25 delovnih dni,

-       za pripravo doktorske disertacije – 35 delovnih dni. Delavcu pripada tudi povračilo stroškov šolnine, razen če zavod sam krije te stroške. Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.

Delavcu, ki se za pridobitev javno veljavne izobrazbe izobražuje v lastnem interesu, zavod omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi. Zavod lahko z delavcem iz prejšnjega odstavka sklene pogodbo o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti. Če se z zakonom za posamezno delovno mesto na področju vzgoje in izobraževanja pogoji za opravljanje dela spremenijo in se predpiše zahtevnejša stopnja strokovne izobrazbe, kot je veljala ob sklenitvi delovnega razmerja delavca za to delovno mesto, potem pripada delavcu, ki se za dosego te strokovne izobrazbe izobražuje v lastnem interesu:

-       za vsako prvo opravljanje izpita 2 delovna dneva,

-       za pripravo na zaključni izpit 7 delovnih dni

-       za pripravo diplome 10 delovnih dni. S pogodbo iz drugega odstavka se te pravice lahko določijo za delavca tudi ugodneje.

Program strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja za potrebe zavoda določi ravnatelj po predhodnem mnenju strokovnega organa. Ravnatelj sprejema tudi sklepe o posamičnem izpopolnjevanju in izobraževanju. Strokovni organ je dolžan najmanj enkrat na leto obravnavati poročilo o strokovnem izpopolnjevanju delavcev in ga s svojim mnenjem posredovati svetu zavoda. Poročilo pripravi ravnatelj.

Delavci imajo pravico in dolžnost, da se izobražujejo pri ustreznih izobraževalnih zavodih v Sloveniji. V primerih, ko v Sloveniji ni ustreznih izobraževalnih zavodov, se lahko napoti delavca na izobraževanje v tujino.

Delavec, ki ga je zavod poslal na izobraževanje, je dolžan ostati na delu v zavodu toliko časa po zaključenem študiju, kot je trajalo izobraževanje.

Dijake in študente sprejme na delovno prakso ravnatelj. Delovna praksa se opravlja po programu šole, ki pošilja učence in študente na prakso.

Dijaku oziroma študentu se določi mentorja. Mentor dijaka oziroma študenta na delovni praksi spremlja, vodi in nadzoruje, ob koncu pa tudi oceni njegovo delo.

Zavod mora dijaka in študenta na delovni praksi:

-       seznaniti s predpisi o varstvu pri delu,

-       seznaniti z nevarnostmi pri delu, ki ga bo opravljal,

-       zavarovati za primer nesreče pri delu,

-       seznaniti s predpisi o tajnosti podatkov.

Strokovnim delavcem, zaposlenim na delovnih mestih učiteljev, vzgojiteljev, vzgojiteljev predšolskih otrok – pomočnikov vzgojiteljev, učiteljev in predavateljev višje šole s 35 leti delovne dobe, od tega najmanj 15 let v vzgoji in izobraževanju, se učna obveznost, vzgojno delo ali delovno usposabljanje z začetkom šolskega leta oziroma študijskega leta, v katerem izpolni ta pogoj, zmanjša za dve uri. Strokovni delavec se lahko s pisno izjavo, ki jo poda praviloma do 30. junija v tekočem letu, odpove pravici iz prejšnjega stavka za naslednje šolsko leto. Pedagoškim delavcem, ki so morali za nastop dela v vzgoji in izobraževanju izpolnjevati z zakonom predpisan pogoj o pridobljenih ustreznih delovnih izkušnjah in so ta pogoj izpolnili, se pri ugotavljanju delovne dobe iz prejšnjega odstavka k delovni dobi v vzgoji in izobraževanju prišteje tudi dejanska delovna doba, ki jo je delavec kot pogoj za nastop dela v vzgoji in izobraževanju izpolnil s predhodno pridobljenimi delovnimi izkušnjami. Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev iz tega člena se upošteva vsako zaključeno leto delovne dobe, ne glede na to, ali je delavec delal krajši ali polni delovni čas. Delavec oziroma delavka iz prvega odstavka prejema plačo za polni delovni čas, če ima sklenjeno pogodbo za polni delovni čas, sicer pa v sorazmernem delu glede na obseg zaposlitve.

Ravnatelj je dolžan v skladu z normativi in standardi sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi varno delo delavcev in varnost otrok. V nasprotnem primeru delavec ni dolžan sprejeti dela. Ravnatelj oziroma poslovodni organ zavoda je odgovoren za varno delo, zato mora:

-       prilagajati delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu

-       organizirati preventivne zdravstvene preglede najmamj enkrat na tri leta za vse delavce zavoda.

Dolžina odpovednega roka:

-       za delavce I., II. in III. skupine zahtevnosti                                                             1 mesec

-       za delavce IV. in V. skupine zahtevnosti                                                                 2 meseca

-       za delavce VI. in VII. Skupine zahtevnosti                                                              3 mesece

-       za delavce VIII. in IX. Skupine zahtevnosti                                                            4 mesece. V času odpovednega roka ima delavec pravico do 12 ur odsotnosti z dela na mesec, zaradi iskanja nove zaposlitve. Delavec in ravnatelj zavoda se lahko sporazumeta o krajšem odpovednem roku. Sporazum mora biti sestavljen v pisni obliki.

Disciplinske organe, ki odločajo o disciplinski odgovornosti in sankcije za disciplinsko odgovornost določa zakon. Delavec je lahko odgovoren za hujšo ali lažjo kršitev delovne obveznosti. Lažje kršitve delovne obveznosti:

1.zamujanje na delo in predčasno odhajanje z dela najmanj 5-krat mesečno

2.neopravičen izostanek z dela do tri dni v obdobju treh mesecev

3.netočno oziroma lažno prikazovanje delovnega časa ali drugih dejstev, z namenom protipravne pridobitve dnevnice ali drugega nadomestila

4.neopravičena odklonitev strokovnega izpopolnjevanja

5.uporaba delovnih sredstev v osebne namene ali namene tretjih oseb.

Hujše kršitve delovne dolžnosti:

1.neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti

2.nezakonito razpolaganje s sredstvi

3.nesmotrno in neodgovorno uporabo sredstev

4.opustitev dejanj, ki jih poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi mora storiti v okviru svojih pooblastil

5.če delavec tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov ne dosega pričakovanih rezultatov dela

6.kršitev predpisa o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih materialov ter določb splošnega akta oziroma kolektivne pogodbe

7.zlorabo položaja in prekoračitev danega pooblastila

8.izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti, določene z zakonom ali splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo in kršitev predpisov, ki urejajo varovanje osebnih podatkov

9.zlorabo pravice do bolezenskega dopusta

10.kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja

11.kršitev predpisa o obrambi ter določb splošnega akta oziroma kolektivne pogodbe

12.motnje enega ali več delavcev v delovnem procesu, ki izrazito otežuje izpolnjevanje delovnih obveznosti

13.dajanje nepravilnih podatkov, zaradi česar je delavec v zmoti glede uveljavljanja pravic

14.onemogočanje vpogleda v listine in poslovanje zavoda, če je delavcu to potrebno, da bi uveljavil svojo pravico

15.oviranje delavca pri uveljavljanju pravic v zavodu, pred sodiščem ali pri drugem organu

16.sprejem delavca na delo v nasprotju z določbami zakona, kolektivno pogodbo ali splošnimi akti

17.sprejemanje ali dajanje podkupnine oziroma neopravičeno pridobivanje premoženjske koristi v zvezi z delom

18.omejevanje pravic delavca ali postavljanje delavca v neugoden položaj, ker je izražal lastno mnenje

19.opravljanje privatnega dela v delovnem času

20.opravljanje del in sklepanje poslov, na svoj ali tuj račun, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost zavoda in je bila zaradi takega ravnanja povzročena škoda oziroma so bili prizadeti interesi zavoda

21.ponarejanje zapisnikov, sklepov in drugih aktov

22.neopravičeni izostanek z dela več kot tri dni v obdobju treh mesecev

23.prihod na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom drugih narkotičnih sredstev

24.uživanje alkoholnih in drugih narkotičnih sredstev med delovnim časom

25.če odgovorni delavec ne odstrani z dela vinjenega delavca ali delavca, ki je pod vplivom narkotičnih sredstev

26.če ravnatelj ne obvešča delavcev ali ne zahteva predhodnega mnenja oziroma ne organizira skupnega posvetovanja.

Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče za primere določene v točkah 1 do 12 prejšnjega člena.

Disciplinskega postopka ni potrebno uvesti, če so posledice kršitve delovne obveznosti neznatne ali pa jih sploh ni.

Delavcu v disciplinskem postopku se mora osebno vročiti:

-       zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka

-       vabilo na zaslišanje ali na obravnavo pred disciplinski organ

-       odločbo disciplinskega organa I. in II. stopnje. V primerih iz prve in druge alinee tega člena je potrebno delavcu vročiti zahtevo in vabilo osem dni pred obravnavo oziroma drugim dejanjem v disciplinskem postopku. V vabilu je potrebno delavca izrecno poučiti, da bo obravnava ali drugo dejanje v njegovi nenavzočnosti, če svoje odsotnosti ne opraviči. O vročeni zahtevi, vabilu in odločbi iz prvega odstavka tega člena se obvesti tudi sindikat zavoda, katerega član je delavec.

O disciplinski odgovornosti delavca odloča senat disciplinske komisije. Predsednik disciplinske komisije imenuje za vsako obravnavo posebej tričlanski senat izmed članov disciplinske komisije. Če obstaja sum, glede nepristranosti odločanja posameznega člana senata, lahko zahteva delavec njegovo izločitev.

Na disciplinski obravnavi se vodi zapisnik. O odgovornosti delavca odloča senat na nejavni seji. Zapisnik o odločanju senata se vodi posebej. Delavec ima pravico v pripravljalnem postopku ali na glavni obravnavi predlagati izvedbo posameznih dokazov, ki jih senat disciplinske komisije izvede po svoji presoji.

Zoper odločitev disciplinskega organa lahko ugovarja delavec v zakonsko določenem roku. Ugovor lahko poda delavec pisno ali ustno na zapisnik. Po pooblastilu delavca lahko vloži ugovor tudi sindikalni zaupnik. Če odločba disciplinske komisije ne vsebuje pravnega pouka, ali pa je pravni pouk napačen, to ne sme biti v škodo delavca.

O ugovoru odloča svet zavoda. Če ugovarja samo delavec, svet zavoda ne sme izreči strožjega ukrepa, kot ga je izrekel disciplinski organ prve stopnje. Delavcu se ne sme izreči strožjega ukrepa tudi v primeru, ko vrne svet zavoda zadevo v ponovno odločanje disciplinski komisiji.

O odškodninski odgovornosti delavca odloča ravnatelj, če povzročena škoda ne presega čiste zajamčene plače. Če škoda presega znesek iz prvega odstavka, odloča o odškodninski odgovornosti disciplinska komisija. Delavec ima pravico do odškodnine, če mu je bila povzročena škoda na delu ali v zvezi z delom.

Delavcu pripada pavšalna odškodnina, ki znaša pet izplačanih povprečnih plač v zavodu, kadar je s pravnomočno odločbo sodišča ugotovljeno:

-       da je delavec nezakonito uvrščen med presežke delavcev, oziroma da so bile pri določanju presežkov storjene bistvene kršitve postopka in bistveno kršene pravice delavcev,

-       da je delavcu prenehalo delovno razmerje na nezakonit način. Za izračun odškodnine se upošteva povprečje zadnjih treh mesecev pred pravnomočnostjo odločbe sodišča.

V pogodbi o zaposlitvi zavod oziroma delodajalec in delavec določita osnovno plačo delavca v skladu z zakonom. Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji kot jih opredeljujejo normativi za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti.

Delavcu, ki opravi najmanj 60% celotne mesečne ali 80% celotne tedenske obveznosti v popoldanskem času, pripada za čas dela v popoldanskem času dodatek. Za dela v popoldanskem času se šteje delo v vrtcu in v dijaškem domu med 12. in 22. uro in delo v ostalih vzgojnoizobraževalnih zavodih med 13. in 20. uro. Prvi odstavek tega člena ne velja za delavce, ki izvajajo podaljšano bivanje ter pedagoško in drugo strokovno delo, ki se konča do 16. ure.

Ne glede na prejšnji člen pripada dodatek za delo v popoldanskem času tudi delavcu, ki opravlja redno delo v popoldanskem času, določeno z zakonom, drugim predpisom, kolektivno pogodbo, splošnim aktom delodajalca ali drugim aktom, s katerim je določen razpored dela, če se ponavlja po določenem vzorcu in če javni uslužbenec na ta dan izpolni najmanj 75 % svoje redne dnevne delovne obveznosti med 12. in 22. uro. Javnemu uslužbencu v primeru iz prejšnjega stavka za ta dan pripada dodatek za vsako uro, opravljeno po 12. uri. Določba tega odstavka ne velja za javne uslužbence, ki imajo določen premakljiv delovni čas, razen če je čas obvezne prisotnosti javnega uslužbenca določen na način, da je izpolnjen pogoj iz prvega stavka tega odstavka.

Dežurstvo je posebni delovni pogoj, ko mora biti delavec prisoten v zavodu, da bo ob nastopu nujnega dela lahko to delo opravil. Pripravljenost v kraju bivanja ali v kraju po izbiri javnega uslužbenca (v nadaljnjem besedilu: pripravljenost na domu) se poleg razlogov, navedenih v 6. členu Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 99/24) lahko odredi tudi zaradi vzdrževanja informacijskih sistemov, ki so potrebni za nemoteno opravljanje pedagoških ali raziskovalnih dejavnosti. Izvajanje pripravljenosti na domu iz prejšnjega odstavka pomeni dosegljivost javnega uslužbenca izven delovnega časa zaradi potreb takojšnjega prihoda na delo ali zagotovitve neprekinjenega delovanja informacijskih sistemov na daljavo, kadar je to mogoče. Pripravljenost na domu se pisno odredi. Pisna odredba mora opredeliti natančno obdobje pripravljenosti, odzivni čas delavca, način obveščanja o nujnih dogodkih in lokacijo delovnega mesta ali kraja, kjer je treba opraviti nujno nalogo oziroma možnost, da se nujno delo opravi na daljavo. Nabor delovnih mest, na katerih je možno odrediti pripravljenost, določi delodajalec v internem aktu, h kateremu pridobi soglasje sindikatov. Pri odrejanju obsega in pogojev pripravljenosti posameznega delavca je delodajalec dolžan upoštevati tako potrebe delovnega procesa kot tudi potrebe delavca do odmora in počitka, upoštevaje tudi delavčeve družinske obveznosti in pravico do prostega časa.

Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:

-       zaradi bolezni in poškodbe, ki ni povezana z delom;

-       poklicne bolezni in nesreče pri delu;

-       letnega dopusta in druge odsotnosti z dela;

-       za praznik in dela prost dan po posebnem republiškem zakonu;

-       odsotnosti z dela zaradi strokovnega izpopolnjevanja oziroma izobraževanja;

-       v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom zavoda oziroma delodajalca;

-       v primeru odklonitve dela na delovnem mestu, če niso zagotovljeni varni delovni pogoji, pa to pomeni nevarnost za življenje in zdravje delavca ali otrok;

-       v času stavke, če arbitražni svet ugotovi, da je bila stavka organizirana v skladu z zakonom in stavkovnimi pravili dejavnosti ter da je šlo za bistveno kršitev kolektivne pogodbe s strani delodajalca in so bile poprej izčrpane vse pogajalske možnosti. V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove. V primeru iz prve alinee pripada delavcu za čas, ko gre nadomestilo v breme zavoda oziroma delodajalca nadomestilo v višini 80% od osnove. Osnova za izračun nadomestila je plača delavca, ki bi jo prejel za redni delovni čas v tekočem mesecu, če bi delal.

Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.

V primeru, da zavod začasno ne more zagotoviti delavcem dela v zavodu in sprejme sklep o skrajšanju delovnega časa in v primeru, da je presežnemu delavcu zagotovljena pravica do sklenitve delovnega razmerja s krajšim delovnim časom od polnega, ima delavec pravico do nadomestila plače za čas do polnega delovnega časa v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.

Delavec, ki je začasno razporejen v drug zavod ali k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred razporeditvijo.

Delavcu za čas čakanja na delo na domu pripada nadomestilo plače v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.

Delavec, ki je bil na podlagi sklepa pristojne invalidske komisije razporejen na drugo ustrezno delo, ker zaradi zmanjšane delovne zmožnosti in neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti ni mogel več opravljati svojega dosedanjega dela, ima pravico do nadomestila razlike zaradi zmanjšane plače na drugem ustreznem delu. Obdobje, katero se vzame v poštev za določitev višine plače, je lahko obdobje zadnjih treh mesecev ali koledarsko leto pred nastankom zmanjšane delovne sposobnosti s tem, da se uporablja za delavca ugodnejša varianta. V osnovo za izračun razlike plače se upošteva plača, ki jo je delavec prejel za polni delovni čas.

Delavcem, ki delajo s krajšim delovnim časom, pripadajo drugi osebni prejemki ter povračilo stroškov v zvezi z delom v enakem znesku kot delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom.

Delavcem se izplača regres do konca junija tekočega leta v višini kot je določena s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti. Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico do letnega dopusta. Vsakemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, pripada regres za letni dopust tudi, če letnega dopusta ne izkoristi. Regres za letni dopust izplača organizacija oziroma delodajalec, pri kateri je delavec pridobil pravico do dopusta, razen če ni z novo organizacijo oziroma delodajalcem drugače dogovorjeno.

Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:

-       za 10 let delovne dobe                                                                                                     50%

-       za 20 let delovne dobe                                                                                                     75%

-       za 30 let delovne dobe                                                                                                   100% povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije dosežene za pretekle tri mesece pred izplačilom. Delavec prejme jubilejno nagrado v četrtletju, v katerem dopolni delovno dobo iz prejšnjega odstavka.

Delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji oziroma treh njegovih zadnjih plač, če je to zanj ugodneje. Če je zavod oziroma delodajalec delavcu dokupil delovno dobo, je delavec upravičen do razlike odpravnine, v primeru, da so bila sredstva za dokup manjša od odpravnine.

Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini neto osnove določene na podlagi zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 19/97), in sicer v naslednjih primerih:

-       smrt delavca ali ožjega družinskega člana;

-       težja invalidnost;

-       daljša bolezen;

-       elementarne nesreče ali požari.

Delavcem se zagotovi prehrana med delom ali povračilo stroškov za prehrano med delom. Regres za prehrano med delom mesečno znaša 10% povprečne plače na zaposlenega v gospodarstvu RS za pretekle tri mesece. Če je ekonomska cena zagotovljene prehrane nižja od zneska pripadajočega regresa za prehrano, so delavci upravičeni do plačila razlike. Višina regresa je enaka za vse delavce. Delavec ni upravičen do regresa za prehrano v času bolniške odsotnosti, dopusta, ko je na službenem potovanju in mu je zagotovljena dnevnica ali nadomestilo za druge opravičene odsotnosti.

Za službena potovanja doma in v tujini se povrnejo stroški po predloženih računih na osnovi potnega naloga. Delavec je upravičen za potovanja po domovini do naslednje višine dnevnic:

-       cela dnevnica za vsakih 24 ur službenega potovanja in za službeno potovanje, ki je trajalo manj kot 24 in več kot 12 ur,

-       polovična dnevnica za službeno potovanje, ki je trajalo več kot 8 in manj kot 12 ur,

-       znižana dnevnica za službeno potovanje, ki je trajalo več kot 6 in manj kot 8 ur, če se je potovanje pričelo 2 uri pred začetkom delovnega časa ali končalo 2 uri po koncu delovnega časa. Cela dnevnica za službeno potovanje v državi, brez stroškov za prenočišče, znaša 5% povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije, izplačane v zadnjem trimesečju. Polovična dnevnica znaša 50%, znižana 35% cele dnevnice iz prejšnjega odstavka. Regres za prehrano in dnevnica se med seboj izključujeta. Stroški za prenočitev se delavcem priznajo v polnem znesku po priloženem računu, razen hotela de luxe kategorije. V tem primeru delavcu pripada 87,4% cele dnevnice. Stroški za prenočišče se delavcu povrnejo tudi brez predloženega računa, in sicer v višini zneska, ki predstavlja 30% vrednosti dnevnice. Za službena potovanja v tujino pripadajo delavcem dnevnice, kot jih določa odredba o izdatkih za službena potovanja in selitve v tujino oziroma drugi veljavni predpis.

Terenski dodatek predstavlja povračilo stroškov delavcem za prehrano in prenočevanje v času bivanja in dela na terenu, če je terensko delo organizirano izven sedeža podjetja in bivališča delavca. Če traja delo na terenu dalj kot tri dni (npr. šola v naravi...) pripada delavcem terenski dodatek, če sta na terenu organizirana hrana in prenočišče (sicer ima pravico do povračila stroškov po potnem nalogu). Znesek terenskega dodatka znaša 25% cele dnevnice. Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta. Plačilo za povečan obseg dela in terenski dodatek se ne izključujeta.

Za spremstvo otrok, učencev, mladostnikov oziroma dijakov na eni ekskurziji oziroma dveh športnih dnevih v šolskem letu, če traja ekskurzija ali športni dan več kot osem ur in poteka najmanj 15 km izven kraja sedeža zavoda, pripada delavcu plačilo v višini 50 % cele dnevnice za službena potovanja v Republiki Sloveniji nad 12 ur. Za spremstvo ali vzgojno-izobraževalno delo, ki traja strnjeno dva ali več dni (tabori, bivanja v naravi, šola v naravi, strokovne ekskurzije, Erasmus izmenjave ipd.) pripada delavcu plačilo v višini 2,5 dnevnice za službena potovanja v Republiki Sloveniji nad 12 ur, za vsak dan dela izven kraja sedeža zavoda. Plačili iz prvega in drugega odstavka tega člena se izključujeta. Plačili iz prvega in drugega odstavka tega člena ter izplačilo dnevnice se ne izključujejo. Plačili iz prvega in drugega odstavka tega člena ter plačilo terenskega dodatka se izključujejo.

Nadomestilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila za službene potrebe znaša 30% cene super bencina za prevoženi kilometer.

Delavcu se nadomestijo stroški prevoza na delo in z dela v višini stroškov javnega prevoznega sredstva. Do povračila so upravičeni vsi delavci, katerih bivališče je oddaljeno od delovnega mesta 1 km po najkrajši poti. Če prevoz z javnim sredstvom ni možen, se delavcu prizna znižana kilometrina v višini 15% cene super bencina. Delavcu se priznajo stroški za prevoz na delo in z dela za vsak dan prisotnosti na delu.

Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno 40% poprečne plače izplačane na delavca v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece. Nadomestilo za ločeno življenje se izplačuje delavcu, ki je začasno razporejen na delo in strokovno izpopolnjevanje izven kraja stalnega bivališča njegove ožje družine. Delavec ni upravičen do povračila za ločeno življenje, če odkloni primerno družinsko stanovanje ali če se je vselil v družinsko stanovanje, družine pa ni preselil.

Delavci so upravičeni do povrnitve tudi drugih stroškov v zvezi z opravljanjem dela (teleks, telefaks, PTT stroški, taksi) skladno z navodili za potovanje.

Visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci, ki imajo 1. marca tekočega leta sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za vsaj polovični delovni čas, imajo pravico do finančnih sredstev za osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, ki se uporabijo za kritje materialnih stroškov in stroškov nakupa opreme, ob upoštevanju naslednjih izhodišč:

-    višina sredstev se določi najmanj v deležu vrednosti ene mesečne bruto plače izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta v najvišjem nazivu, ki ga je upravičenec dosegel. Če visokošolski zavod z internim aktom določi višji znesek teh sredstev, mora za vse upravičence znotraj zavoda upoštevati enak delež vrednosti bruto plače;

-    v prvem letu se za določitev obsega sredstev kot minimalni delež vrednosti bruto plače določi 0,6 bruto plače. Delež se vsakoletno proporcionalno revalorizira glede na nominalno rast raziskovalnega proračuna.

Delavcu pripada za inovacijo najmanj 10% odškodnine (nagrade) od ugotovljene letne čiste gospodarske koristi. Če je narava inovacije taka, da gospodarska korist ni izračunljiva, se lahko višino odškodnine oceni. Konkretni izračun odškodnine je stvar pogodbe med avtorjem in zavodom oziroma delodajalcem.

Delavcu pripravniku pripada 70% osnovne plače za delovno mesto za katero se usposablja. Učencem in študentom na praksi se za polni delovni čas in predviden delovni rezultat obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15% povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec. Pripravniki, učenci in študentje imajo pravico do vseh dodatkov, nadomestil in osebnih prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z delom v skladu s kolektivno pogodbo.

Reprezentativnim sindikatom dejavnosti se za njihovo delovanje zagotavlja plačilo 1 ure in 20 minut na zaposlenega v vzgoji in izobraževanju. Zavod zagotavlja sindikatom za njihovo delo naslednje pogoje:

-       sindikalnim zaupnikom najmanj 1,5 plačane ure letno za vsakega delavca, vendar ne manj kot 70 ur letno, za opravljanje njegovih funkcij in sodelovanje v delu organov sindikata v zavodu. V tako določeno število ur se ne všteva delovanje sindikalnih zaupnikov izven zavoda in sodelovanje v organih sindikata dejavnosti ter odsotnost zaradi izobraževanja, ki ga organizira reprezentativni sindikat. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov v zavodu skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo ne sme biti manjše kot število delavcev v zavodu in ne manjše kot 70 ur letno. Razlika ur iz prvega in drugega odstavka tega člena se izrabi na podlagi dogovora med strankami kolektivne pogodbe. Odločitev pooblaščenega delavca ali organa zavoda s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu ali kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat ne poda pisnega soglasja. Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je osem dni. Šteje se, da je sindikalni zaupnik postavljen v manj ugoden položaj, če ob izpolnitvi časovnega obdobja za napredovanje ne napreduje za vsaj en plačni razred. Sindikalnemu zaupniku se lahko napredovanje v plačni razred zadrži, če k predlogu za zadržanje napredovanja poda soglasje sindikat, ki ga zastopa sindikalni zaupnik. V primeru, ko sindikat oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika in zato ne poda soglasja, lahko pooblaščeni delavec ali organ sproži postopek pred arbitražo. Dokazno breme je na zavodu oziroma delodajalcu. Zoper sindikalnega zaupnika tudi ni mogoče brez soglasja sindikata zavoda začeti disciplinskega postopka ali mu znižati njegove osnovne plače oziroma plače iz naslova učinkovitosti pod povprečje zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme na zavodu ali delodajalcu. Spor pred arbitražo lahko sproži tudi sindikat, če meni da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti. Glede sestave arbitraže in postopka pred arbitražo, se smiselno uporabljajo določbe te kolektivne pogodbe o arbitraži, ki v primeru spora odloča o programu razreševanja presežnih delavcev v zavodu.

Sindikalnim zaupnikom zavodov se vroča vabila z gradivi za seje svetov zavodov, upravnih odborov in senatov javnih univerz ter njenih članic, in omogoča sodelovanje na celotnih sejah.

Kolektivna pogodba se uporablja od 1. septembra 1994 dalje.

Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga: Opis kriterijev oteženih vplivov delovnega okolja Tarifna priloga h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji Izračun količnikov za plače po usklajenem predlogu sprememb KP dejavnosti Tabela dinamike izplačevanja dodatkov – 26. člen sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji Tabela 1: Dinamika izplačevanja dodatkov – Prvi odstavek 25. člena sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 39/00) Tabela 2: Dinamika izplačevanja dodatkov – Drugi odstavek 25. člena sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 39/00) Tabela 1- Dinamika izplačevanja dodatkov (Uradni list RS, št. 56/01) Tabela 2 - Dinamika izplačevanja dodatkov (dodatki se seštevajo) (Uradni list RS, št. 56/01) Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS (Uradni list RS, št. 64/01)  (prenehal veljati) Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 56/02) Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96, 51/98, 28/99, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 in 56/02) (Uradni list RS, št. 60/08) Prevedba delovnih mest in nazivov plačne skupine D Prevedba delovnih mest plačne skupine J Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 40/12) Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 46/13) Priloga 1: Nabor del in nalog, ki obsega učno obveznost skupaj s pripravo na pouk, popravljanjem in ocenjevanjem izdelkov, v obsegu 33 ur (Uradni list RS, št. 45/17) Priloga 2: Primeroma naveden nabor del in nalog, ki so skupne vsem učiteljem v obsegu od najmanj 150 do največ 180 ur (Uradni list RS, št. 45/17) Priloga 3: Dogovor (Uradni list RS, št. 45/17) Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 80/18) Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 160/20)  (prenehal veljati) Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 88/21) Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 136/22) Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 11/23) Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 13/24) Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji s prilogami (Uradni list RS, št. 99/24) Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 92/25) Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 6/26)