Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji

Ta aneks se sklepa zaradi določitve podrobnejših kriterijev in meril za določitev dela plače za delovno uspešnost javnih uslužbencev. S tem aneksom se spreminja tudi določba glede varstva starejših delavcev in pogojev za delovanje sindikata ter določajo spremembe in dopolnitve Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 99/24 in 109/24 – popr).

Javni uslužbenec je lahko upravičen do dela plače za delovno uspešnost, če: – pri delu dosega nadpovprečne rezultate glede na kriterije, kot jih določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju; – opravlja dodatno delo ali večji obseg dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest (v nadaljnjem besedilu: nadomeščanje).

(1)Doseganje nadpovprečnih rezultatov javnega uslužbenca se presoja na podlagi kriterijev iz prvega odstavka 30. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24).

(2)Kriterij kakovosti doseže javni uslužbenec, če izpolni vsaj enega od naslednjih podrobnejših kriterijev: – javni uslužbenec pri opravljanju dela presega pričakovano strokovnost, – javni uslužbenec prevzema in strokovno opravi zahtevno in odgovorno delo v okviru svojega delovnega mesta, – javni uslužbenec podaja predloge za dvig kakovosti izvedbe dela in spodbuja izboljšave delovnih procesov, – na svojem delovnem področju predlaga uvedbo inovativnih metod dela, – javni uslužbenec izkazuje poglobljeno strokovno znanje in ga stalno nadgrajuje, – javni uslužbenec s svojim delom pozitivno vpliva na sodelavce in krepi sodelovalno kulturo v delovnem kolektivu.

(3)Kriterij natančnosti doseže javni uslužbenec, če izpolni vsaj enega od naslednjih podrobnejših kriterijev: – javni uslužbenec prepoznava možne napake in jih prepreči še pred nastankom, – javni uslužbenec ohranja natančnost tudi v zahtevnih okoliščinah (npr. pod časovnim pritiskom, pri velikem obsegu dela ali kompleksnih nalogah), – javni uslužbenec prepoznava skrite neskladnosti ali tveganja pri izvajanju dela in predlaga rešitve zanje, – javni uslužbenec deluje kot referenčna oseba za druge, ki se nanj obračajo, ko želijo zagotoviti pravilnost ali preveriti kakovost.

(4)Kriterij samostojnosti doseže javni uslužbenec, če izpolni vsaj enega od naslednjih podrobnejših kriterijev: – javni uslužbenec opravlja delo z visoko stopnjo zanesljivosti in odgovornosti, – javni uslužbenec aktivno pristopa k izvajanju nalog, ki prispevajo k uspešnejšemu opravljanju nalog organizacije, – javni uslužbenec samostojno opravlja zahtevnejše naloge ali projekte brez potrebe po dodatnem usmerjanju in nadzoru nadrejenega, – javni uslužbenec pravočasno prepozna izzive, ki ovirajo delovni proces ali preprečujejo doseganje ciljev organizacije, samoiniciativno pristopi k reševanju težav oziroma predlaga učinkovite rešitve zanje.

(5)Kriterij obsega dela doseže javni uslužbenec, če izpolni vsaj enega od naslednjih podrobnejših kriterijev: – javni uslužbenec opravlja povečan obseg dela poleg svojih rednih delovnih nalog, pri tem pa ohranja pričakovan standard stroke, – javni uslužbenec uspešno usklajuje svoje redno delo z dodatnimi obveznostmi (npr. mentorstvo, projekti, komisije), – javni uslužbenec prevzema zahtevnejše ali posebne naloge, ki presegajo običajni okvir delovnega mesta (npr, vodenje prireditev, strokovnih srečanj, konferenc, seminarjev, priprav na tekmovanja), – javni uslužbenec tudi v času večjih dodatnih obremenitev izvaja svoje delo nemoteno.

(6)Kriterij učinkovitosti dela doseže javni uslužbenec, če izpolni vsaj enega od naslednjih podrobnejših kriterijev – javni uslužbenec učinkovito opravi tudi nujne ali nepričakovane dodatne naloge, – javni uslužbenec je nadpovprečno učinkovit pri opravljanju rednih delovnih nalog, – javni uslužbenec išče in predlaga rešitve za izboljšanje učinkovitosti opravljanja dela, – javni uslužbenec s svojim delom prispeva k večji učinkovitosti tima ali organizacije, – javni uslužbenec s svojim delom prispeva k povečanju prihodkov organizacije.

(1)Kriterij nadomeščanja doseže javni uslužbenec, ki poleg svojih rednih delovnih nalog: – opravlja večji obseg dela oziroma dodatno delo zaradi odsotnega javnega uslužbenca, pri čemer prevzame naloge tega javnega uslužbenca v celoti ali deloma ali – opravlja večji obseg dela oziroma dodatne naloge zaradi nezasedenih delovnih mest.

(2)Po kriteriju nadomeščanja je javni uslužbenec upravičen do plačila dela plače iz naslova delovne uspešnosti, če za opravljanje istih nalog ni dodatno plačan na drugi pravni podlagi.

Javnemu uslužbencu, ki pri katerem koli podrobnejšem kriteriju iz drugega do šestega odstavka 3. člena oziroma iz prvega odstavka 4. člena tega aneksa doseže nadpovprečne rezultate, se lahko v ocenjevalnem obdobju določi delovna uspešnost največ v višini 30 odstotkov, pri čemer se lahko del plače za delovno uspešnost na mesečni ravni izplača največ v višini 30 odstotkov osnovne plače.

Obvestilo o izplačilu dela plače za delovno uspešnost za posamezno obdobje izplačevanja se ob izplačilu plače objavi znotraj uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije), objavljeno pa mora biti najmanj 14 dni.

V Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96 – popr., 51/98, 28/99, 39/99 – ZMPUPR, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 – popr., 56/02, 43/06 – ZKolP, 60/08, 79/11, 40/12, 46/13, 106/15, 8/16 – popr., 45/17, 46/17, 80/18, 160/20, 88/21, 136/22, 11/23, 13/24, 99/24, 109/24 – popr. in 92/25) se v 44.e členu sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi: »N.p.o. v času organiziranega študijskega procesa v visokošolskem izobraževanju, ki se izvaja kot javna služba, znaša: – za docenta, izrednega in rednega profesorja šest ur tedensko, – za višjega predavatelja, predavatelja in lektorja devet ur tedensko, – za asistenta deset ur tedensko, – za strokovnega svetnika, višjega strokovnega sodelavca, strokovnega sodelavca in učitelja veščin šestnajst ur tedensko, – za strokovnega sodelavca pri pedagoškem procesu dvajset ur tedensko.«.

V 62. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev iz tega člena se upošteva vsako zaključeno leto delovne dobe, ne glede na to, ali je delavec delal krajši ali polni delovni čas.«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če ima sklenjeno pogodbo za polni delovni čas, sicer pa v sorazmernem delu glede na obseg zaposlitve.«.

Naslov 3. poglavja se spremeni tako, da se glasi: DEŽURSTVO IN PRIPRAVLJENOST NA DOMU«

V 90. členu se za prvim odstavkom dodajo nov drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: »Pripravljenost v kraju bivanja ali v kraju po izbiri javnega uslužbenca (v nadaljnjem besedilu: pripravljenost na domu) se poleg razlogov, navedenih v 6. členu Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 99/24) lahko odredi tudi zaradi vzdrževanja informacijskih sistemov, ki so potrebni za nemoteno opravljanje pedagoških ali raziskovalnih dejavnosti. Izvajanje pripravljenosti na domu iz prejšnjega odstavka pomeni dosegljivost javnega uslužbenca izven delovnega časa zaradi potreb takojšnjega prihoda na delo ali zagotovitve neprekinjenega delovanja informacijskih sistemov na daljavo, kadar je to mogoče. Pripravljenost na domu se pisno odredi. Pisna odredba mora opredeliti natančno obdobje pripravljenosti, odzivni čas delavca, način obveščanja o nujnih dogodkih in lokacijo delovnega mesta ali kraja, kjer je treba opraviti nujno nalogo oziroma možnost, da se nujno delo opravi na daljavo. Nabor delovnih mest, na katerih je možno odrediti pripravljenost, določi delodajalec v internem aktu, h kateremu pridobi soglasje sindikatov. Pri odrejanju obsega in pogojev pripravljenosti posameznega delavca je delodajalec dolžan upoštevati tako potrebe delovnega procesa kot tudi potrebe delavca do odmora in počitka, upoštevaje tudi delavčeve družinske obveznosti in pravico do prostega časa.«.

V 113. členu se v drugem odstavku v alineji besedilo »najmanj ena plačana ura letno za vsakega delavca vendar ne manj kot 65 ur letno,« nadomesti z besedilom »najmanj 1,5 plačane ure letno za vsakega delavca, vendar ne manj kot 70 ur letno«, V tretjem stavku se številka »65« nadomesti s številko »70«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Šteje se, da je sindikalni zaupnik postavljen v manj ugoden položaj, če ob izpolnitvi časovnega obdobja za napredovanje ne napreduje za vsaj en plačni razred. Sindikalnemu zaupniku se lahko napredovanje v plačni razred zadrži, če k predlogu za zadržanje napredovanja poda soglasje sindikat, ki ga zastopa sindikalni zaupnik.«. Dosedanji peti, šesti in sedmi odstavek postanejo šesti, sedmi in osmi odstavek.

V 113.b členu se za besedilom »svetov zavodov« dodata vejica in besedilo »upravnih odborov in senatov javnih univerz ter njenih članic,«.

V Aneksu h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 99/24 in 109/24 – popr.) se v 15. členu za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Za namen plačila povečane tedenske učne obveznosti in obračuna znižanega plačila zaradi zmanjšane tedenske učne obveznosti v primeru neenakomerno razporejene učne obveznosti v programih srednjega šolstva, se določi povprečna tedenska učna obveznost tako, da se načrtovan letni obseg ur učne obveznosti deli s 35 tedni pouka.«. Dosedanji četrti, peti in šesti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.

V 16. členu se v prvem odstavku številka »2,6« nadomesti s številko »2,2«.

V 17. členu se črta drugi odstavek.

35. člen se spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na 19. člen tega aneksa pridobijo pravico do zmanjšanja učne obveznosti, vzgojnega dela ali delovnega usposabljanja za dve uri ženske, ki: – v letu 2025 izpolnjujejo pogoj 30 let delovne dobe, od tega 15 let v vzgoji in izobraževanju, – v letu 2026 in 2027 izpolnjujejo pogoj 31 let delovne dobe, od tega 15 let v vzgoji in izobraževanju, – v letu 2028 in 2029 izpolnjujejo pogoj 32 let delovne dobe, od tega 15 let v vzgoji in izobraževanju, – v letu 2030 in 2031 izpolnjujejo pogoj 33 let delovne dobe, od tega 15 let v vzgoji in izobraževanju, – v letu 2032 in 2033 izpolnjujejo pogoj 34 let delovne dobe, od tega 15 let v vzgoji in izobraževanju.«.

V Prilogi 1 se: – v tabeli »Delovna mesta in nazivi plačne podskupine D1« za vrstico z zaporedno številko 16 dodata novi vrstici, ki se glasita: » «. Dosedanje vrstice z zaporednimi številkami od 17 od 22 postanejo vrstice z zaporednimi številkami od 19 do 24. – v tabeli »Delovna mesta plačne podskupine D5« se črtata vrstici z zaporednima številkama 29 in 30. Dosedanje vrstice z zaporednimi številkami od 31 od 56 postanejo vrstice z zaporednimi številkami od 29 do 54.

V Prilogi 4 se v tabeli »Prevedba novih delovnih mest in nazivov plačnih podskupin D1, D2, D3, D4, D5 in D9«: – za vrstico z zaporedno št. 14 dodata novi vrstici, ki se glasita: » «, – vrstici z zaporednima številkama 85 in 86 črtata; – v vrstici z zaporedno št. 117 pri delovnem mestu s šifro D057015 »BIBLIOTEKAR V VISOKOŠOLSKI DEJAVNOSTI VII/2 II« izhodiščni plačni razred oziroma plačni razred pred odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah »33« spremeni tako, da se glasi »36« in število plačnih razredov za odpravo nesorazmerij »6« spremeni tako, da se glasi »3«; – v vrstici z zaporedno št. 121 pri delovnem mestu s šifro D055006 »KNJIŽNIČAR V VISOKOŠOLSKI DEJAVNOSTI V« izhodiščni plačni razred oziroma plačni razred pred odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah »21« spremeni tako, da se glasi »23« in število plačnih razredov za odpravo nesorazmerij »6« spremeni tako, da se glasi »4«, – dosedanje vrstice z zaporednimi številkami od 15 do 84 postanejo vrstice z zaporednimi številkami od 17 do 86.

Delovna uspešnost se v skladu s tem aneksom prvič določi za januar 2026.

Delodajalec javnim uslužbencem, ki ob uveljavitvi tega aneksa, zasedajo delovna mesta iz 17. in 18. člena tega aneksa, ponudi sklenitev aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s katerim jim določi plačo v skladu s 17. in 18. členom tega aneksa. Javnim uslužbencem iz prejšnjega stavka se plača v skladu s tem členom prvič obračuna za januar 2026.

Prvi in drugi odstavek 11. člena tega aneksa, ki spreminjata drugi odstavek 113. člena KPVIZ, se začneta uporabljati 1. marca 2026.

Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 0070-76/2025 Ljubljana, dne 22. januarja 2026 EVA 2025-3350-0066 Vlada Republike Slovenije  Reprezentativni sindikati javnega sektorja  mag. Franc Props  minister  za javno upravo  SVIZ – SINDIKAT VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA, ZNANOSTI IN KULTURE SLOVENIJE  Branimir Štrukelj  po pooblastilu  Marjana Kolar  Klemen Boštjančič  minister  za finance  ZSSS – SINDIKAT DELAVCEV V VZGOJNI, IZOBRAŽEVALNI IN RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI SLOVENIJE – VIR  Sonja Barl  dr. Vinko Logaj  minister  za vzgojo in izobraževanje  NEODVISNI SINDIKAT DELAVCEV LJUBLJANSKE UNIVERZE  Uroš Aljančič  dr. Igor Papič  minister  za visoko šolstvo, znanost in inovacije VISOKOŠOLSKI SINDIKAT SLOVENIJE  dr. Gorazd Kovačič  SINDIR – SINDIKAT DIREKTORJEV IN RAVNATELJEV SLOVENIJE  Samo Rumež  KONFEDERACIJA NOVIH SINDIKATOV SLOVENIJE – NEODVISNOST  Evelin Tožbar  SINDIKAT FINANČNO RAČUNOVODSKIH USLUŽBENCEV  Jožefa Frangeš  NI PODPISALA  SINDIKAT VETERINARSKIH HIGIENIKOV SLOVENIJE  Matjaž Pišek Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 28. 1. 2026 izdalo potrdilo št. 10101-5/2008-2611-67 o tem, da je Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji vpisan v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) pod zaporedno številko 33/23.